Dr. Henrik Gjerkeš z Gradbenega inštituta ZRMK je na letošnjem mednarodnem sejmu graditeljstva Megra v Gornji Radgoni na posvetu Trajnostna oskrba stavb z energijo Izzivi in priložnosti, ki je potekal v okviru evropskega projekta Life Care4Climate, skupaj z ostalimi sogovorniki predstavil nekatera zanimiva dejstva. Razprava je tekla o tem, kako povečati delež obnovljivih virov energije pri oskrbi stavb z energijo, kako bolj učinkovito uporabljati energijo, katere rešitve so že bile izvedene v Sloveniji in katere so predlagane za boljšo prihodnjo oskrbo na ravni posameznih stavb in celotne Slovenije, da bi ta postala bolj energetsko samozadostna in zmanjšala emisije toplogrednih plinov.

Glede energetske oskrbe stavb je v Sloveniji podobna situacija kot v Evropi. Stavbe porabijo 40 odstotkov vse energije, kar je visok delež, medtem ko je na globalni ravni ta delež 12 odstotkov. Posledično so tudi emisije toplogrednih plinov sorazmerno visoke. 

Prihodnost hranjenja energije je v črpalnih hidroelektrarnah in vodiku 

Eden od predlogov na posvetu je bil, da lahko v luči zelenega prehoda, glede na trenutne kapacitete in tehnologijo, nadomestimo emisije iz TEŠ-a z brezemisijsko proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn. Seveda bi bile za to potrebno nadaljnje raziskave in prilagoditve. "Glede na potenciale Slovenije in ob upoštevanju odpora do vetrne energije so sončni paneli trenutno ena od ključnih rešitev. Vendar pa koncept ni zgolj v postavitvi panelov, temveč v sistemskem hranjenju energije, na primer z novimi črpalnimi elektrarnami ali vodikom, manj pa z baterijami. Pokazali smo, da bi bilo to izvedljivo v podobnem finančnem okviru kot gradnja drugega bloka jedrske elektrarne," je pojasnil Gjerkeš. 

Kot pove sogovornik, so baterije primerne le za kratkoročno shranjevanje (dnevne potrebe), ne pa za sezonsko. "V Nemčiji gradijo velike baterijske sisteme za nekajurni izpust energije, za dolgoročno shranjevanje pa potrebujemo črpalne hidroelektrarne ali vodik. EU v tem smilu že razvija 'vodikovo hrbtenico' za naslednje desetletje, Nemčija pa gradi 200 megavatne elektrolizerje. To je trenutni trend. Proizvodnja baterij namreč zahteva redke kovine, ki imajo zelo velik vpliv na okolje. To se pozneje, kljub izrabi obnovljivih virov energije, več nikoli ne zravna."

Kako pa deluje shranjevanje energije s pomočjo vodika? "Viški električne energije se pretvorijo v vodik prek elektrolize, vodik pa se shrani dlje časa, tudi sezonsko. Ko potrebujemo energijo, vodik uporabimo v gorivnih celicah in ga pretvorimo nazaj v električno energijo. Izkoristek je trenutno okoli 25 do 30 odstotkov, kar je manj kot pri črpalnih hidroelektrarnah (75 odstotkov), vendar omogoča dolgotrajno shranjevanje in uporabo v transportu. Tudi v transportnem sektorju se strategija počasi obrača od električnih avtomobilov k vodikovim. Vodik je pri izrabi okolju neškodljiv, saj v gorivni celici iz vodika in kisika nastane samo vodna para. Tehnologija je še vedno draga, a se hitro razvija. En kilovat stane na primer okoli 10 tisoč evrov, kar še ni primerljivo s toplotnimi črpalkami in z baterijskimi hranilniki."

Vsako uro Sonce na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo porabi v enem letu

Omenjene rešitve so predlagane za dosego nacionalne strategije za energetsko samozadostnost Slovenije. Cilj je doseči 79 odstotkov obnovljivih virov energije in nič emisij toplogrednih plinov v proizvodnji električne energije.

Gjerkeš postreže še z enim zanimivim podatkom. Vsako uro Sonce na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo z vsemi svojimi aktivnostmi porabi v enem letu. Zaradi omejenega izkoristka pravimo, da bi pet ur sončnega sevanja zadoščalo za celotne svetovne potrebe, seveda če bi energijo znali optimalno shranjevati in uporabljati. "Kot je moj kolega ponazoril, bi lahko že z delom Sahare, ki bi jo pokrili s sončnimi paneli, pokrili vse svetovne energetske potrebe."

Pri sončnih elektrarnah je ukinitev neto merjenja (NET metering) zmanjšala zanimanje gospodinjstev za nove inštalacije. Kljub temu pa imamo trenutno v Sloveniji že več kot 1,5 GW sončnih elektrarn. Spodbude za obnovljive vire energije ponuja Borzen. 

Je omrežnina lastnike sončnih elektrarn res močno udarila po žepu?

Glede omrežnine, ki naj bi lastnike sončnih elektrarn precej udarila po žepu, pa ima dr. Henrik Gjerkeš nekoliko drugačno mnenje: