Po zakonu o dolgotrajni oskrbi se bodo od 1. julija letos začele izvajati pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom se jim bosta pridružili še pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do denarnega prejemka.

Kako konkretno bo potekalo izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki pomeni nadgradnjo pomoči na domu, smo preverili pri državnem sekretarju na ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Luki Omladiču, ki se je skupaj z Mojco Frelih z direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo udeležil strokovnega posveta na temo dolgotrajne oskrbe v Rušah. 

[[image_2_article_76351]]

S 1. julijem bo dolgotrajna oskrba zaživela tudi v praksi. Razložite, kakšno je trenutno stanje na tem področju, katere so pomanjkljivosti in kaj konkretno prinaša novi zakon?

Trenutno, če govorimo o najbolj znani obliki dolgotrajne oskrbe, torej o uporabnikih domov za starejše, vemo, da je oskrbnina v celoti na plečih posameznikov. To pomeni, da celotno oskrbnino plačajo ljudje sami. Čim zahtevnejša je oskrba, tem višji so stroški.

Z letošnjim letom, ko začne veljati zakon o dolgotrajni oskrbi, bodo upravičenci plačevali le stroške nastanitve in prehrane, medtem ko bo celotna socialna oskrba krita iz zavarovanja. Tako se bo za nekoga, ki danes plačuje 1500 evrov oskrbnine, znesek bistveno znižal - na stroške prehrane in bivanja, ki znašajo približno 650 do 700 evrov. Na januarskem računu za oskrbnino se bo to že poznalo.

Kaj pa za tiste, ki so doma? Se tudi zanje financiranje storitev spremeni decembra?

Oskrba na domu je storitev, ki se po zakonu začne izvajat 1. julija. Vemo pa, da je to začetek izvajanja zelo obsežnega sistema. Tukaj moram realno povedati, da je to nekaj, kar se bo postopoma uvajalo. V prihodnjih letih pa bo storitev dolgotrajne oskrbe za osebe na domu enako obsežna, kot je danes v domovih za starejše.

[[image_1_article_76351]]

Res pa je, da bomo s 1. julijem začeli s plačevanjem obveznega prispevka?

Da, zakon določa, da se s 1. julijem začne obračunavanje obveznega prispevka. S tem se začenja novo obdobje, v katerem bo skrb za starost utemeljena na univerzalnem zavarovanju, podobno kot zdravstveno zavarovanje. Nekje je treba začeti, in to je letos. Menim, da gre za prispevek, ki bo bistveno povečal varnost nas in naših starejših.

Nekateri konkretni koraki so bili že storjeni. Kako je z vstopnimi točkami, ki naj bi zaživele januarja in preko katerih naj bi se ocenjevala upravičenost do storitev?

Vstopne točke se zdaj odpirajo na centrih za socialno delo. Nekaj jih je minister že obiskal, da se je prepričal, kako delujejo. Potekajo tudi intenzivna izobraževanja in zaposlovanja kadra na teh točkah.

Vstopne točke že opravljajo nekatere svoje naloge. Storitev oskrbovalca družinskega člana že poteka, pri čemur število uporabnikov lepo narašča. Trenutno jih je že okoli 1500. Letos pa se bo obseg teh nalog še bistveno povečal, saj bomo začeli govoriti tudi o dolgotrajni oskrbi v domovih za starejše in na domu.

Kaj morajo ljudje, ki potrebujejo tovrstno storitev, v tem trenutku storiti?

Trenutno še nič. Z junijem pa se bo po zakonu odprla možnost vlaganja vlog za dolgotrajno oskrbo preko centrov za socialno delo. 

Imate že kakšno oceno, koliko upravičencev bo?

S številkami še ne bi operiral. Ocenjujemo pa, da bo v prihodnjih letih dolgotrajno oskrbo tipa, ki jo predvideva naš zakon, potrebovalo približno 70.000 ljudi. Gre za postopen proces, v katerem se bodo postopoma prilagajale tudi kapacitete. Dejstvo je, da se družba demografsko spreminja. Staramo se, vedno več ljudi bo potrebovalo pomoč na starost, in tudi izdatki družbe za to bodo vse večji.

Ne govorimo le o upravičencih v domovih za starejše, temveč tudi o tistih, ki so na jesen življenja doma?

Danes velik del oskrbe poteka v obliki družinske, neformalne oskrbe. Z novim sistemom oskrbe na domu, katerega mreža se bo v prihodnjih letih močno okrepila, želimo zajeti tudi številne ljudi, ki danes niso deležni formalne oskrbe.

V zakonu o dolgotrajni oskrbi je določen razpon storitev med 30 in 110 urami mesečno, odvisno od potreb uporabnika. Gre za razmeroma bogat nabor storitev, ki, sicer ne v celoti,  v veliki meri nadomešča potrebo po bivanju v institucijah, kot so domovi za starejše.

Ljudje bodo torej prejeli tudi delovno terapijo, fizioterapijo, e-oskrbo ...?

Res je. To so tako imenovane podporne storitve za ohranjanje samostojnosti. To pomeni, da želimo, da vsi uporabniki drugih storitev dolgotrajne oskrbe dobijo še dodatno pomoč, preprosto povedano,  fizioterapevta, psihologa (če je potrebno), socialnega delavca … Skratka, različnih strokovnjakov, ki jim pomagajo, posebej če živijo v domačem okolju, da ostanejo čim dlje časa vitalni. To se je, bi rekel, tudi v tujini  izkazalo za zelo dober model.

Storitev e-oskrbe pa je najlažje razložiti z zapestnico. To je tista zapestnica z alarmom, ki je povezana s klicnim centrom in omogoča hitro ukrepanje, če nekdo pade. E-oskrba je prav tako del dolgotrajne oskrbe in se lahko koristi poleg drugih storitev. Se pravi, nekdo lahko uporablja pomoč na domu in hkrati še e-oskrbo.

Če pa je oseba v domu za starejše, potem ta storitev v osnovi ni več potrebna. Pomembno je še to: za starejše nad 80 let bo ta pravica avtomatsko uveljavljena -  brez dodatnega ugotavljanja potreb. Vsak, ki je starejši od 80 let, je torej upravičen do e-oskrbe. Seveda, če ni že uporabnik doma za starejše.

Kako pa je s pravico do denarnega prejemka?

Denarni prejemek pride v poštev v dveh primerih. Najprej naj omenim drugega, ki je mogoče bolj nov. Če čakate na mesto v domu za starejše, in to včasih traja, boste po novem, ker vemo, da je kadrovska situacija resna, v tem času lahko že upravičeni do denarnega prejemka. Se pravi, ko čakate in ste že upravičeni do oskrbe, boste lahko prejemali ta denarni prejemek. To je en primer. Drugi primer pa je, če se enostavno odločite, da ne želite koristiti nobene izmed storitev dolgotrajne oskrbe. V tem primeru se lahko odločite za prejemanje denarnega prejemka.

Bodo te storitve po plačanih prispevkih za uporabnika brezplačne?

Da, oskrba na domu bo financirana iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Za razliko od sedanje pomoči na domu, ki je delno financirana s strani občin, preostanek pa doplačujejo uporabniki.

Slišimo opozorila, da za izvajanje dolgotrajne oskrbe primanjkuje kadra. Kako rešujete to težavo?

Na eni strani bomo sistem razvijali tako, da bomo v njega vključili karseda veliko obstoječih izvajalcev dolgotrajne oskrbe: domove za starejše, ki danes izvajajo pomoč na domu, zavode za pomoč na domu. Novi način financiranja in prispevek omogočata bolj stabilno financiranje sistema.  Vemo, da se domovi trenutno borijo s tem, da vsako zvišanje stroškov pomeni višjo oskrbnino. Zdaj bodo lahko malo lažje zadihali. To pomeni tudi boljše pogoje za delo. Nedvomno je to izziv za prihodnost družbe. Vidimo, da trenutna plačna reforma kaže, da najnižje plačani poklici še vedno niso konkurenčni. Zato ti poklici niso dovolj privlačni. Družba bo morala sprejeti, da je starejših vedno več, delovne sile pa vedno manj. Zato bo treba temu odgovornemu delu dati ustrezno ceno, da bomo ta sistem lahko dolgoročno podpirali.

Bodo uporabniki s podeželja deležni enake oskrbe kot tisti v mestih?

Oskrba na domu je pravica vsakega prebivalca Slovenije, ne glede na to, kje živi. Če je nekdo upravičen do dolgotrajne oskrbe na domu, mu bo ta omogočena. Stroški izvajanja bodo na bolj oddaljenih območjih sicer višji zaradi prevozov.

To je eden od dejavnikov, ki jih upoštevamo pri oblikovanju cene storitev. Tako bodo tudi v najbolj oddaljenih krajih izvajalci lahko delovali. Ti stroški so vključeni v kalkulacijo cene. Upošteva se razlika, ali se mora izvajalec peljati 15 minut ali eno uro.

[[image_3_article_76351]]

Zavod Rast kot primer dobre prakse 

Zavod Rast Ruše zagotovo predstavlja primer dobre prakse na področju dolgotrajne oskrbe. Z različnimi programi (pomoč na domu, ohranjanje zdravega življenjskega sloga, družabništvo, fizioterapija, neformalno izobraževanje, prostovoljni šofer ...) pomaga skoraj 500 uporabnikom na terenu, številne dejavnosti pa izvajajo tudi na sedežu zavoda.

[[image_4_article_76351]]

Julija se bodo vključili v izvajanje dolgotrajne oskrbe. O tem, kaj se bo takrat spremenilo, pa smo vprašali direktorico zavoda Ireno Kukovec Stajan. "Vsa tri leta, odkar se je zavod odprl svoja vrata, pripravljali na dan D, torej na 1. julij 2025, ko naj bi zaživela dolgotrajna oskrba na domu. To pomeni, da bi na ta način zagotovili dodatne storitve dolgotrajne oskrbe, ki jih pomoč na domu trenutno ne vključuje. Pri tem imam v mislih predvsem fizioterapijo na domu, delovno terapijo na domu, pravico do krepitve in ohranjanja samostojnosti v domačem okolju ter vse tiste programe, ki sodijo zraven. Verjamem v zakon o dolgotrajni oskrbi, verjamem, da je pred nami vrsta izzivov, ampak skupaj jih bomo premagali. Čakamo pa tudi, da nam bo ministrstvo dalo vse potrebne odgovore, s katerimi se srečujemo pri operativni izvedbi. Danes smo slišali, da je še marsikaj nejasnega, da številnih odgovorov še nismo prejeli, ampak kljub temu moj optimizem ostaja. Verjamem, da bomo v Rušah deležni dobre dolgotrajne oskrbe."

Sogovornica nadaljuje, da bodo po novem v oskrbo vključene tudi zdravstvene storitve: "Tudi zdravstvena oskrba je del dolgotrajne oskrbe, tako da bo tudi to obogatilo dolgotrajno oskrbo oziroma pomoč na domu. Trenutno teh storitev ne smemo izvajati, potrebe po njih pa so.  Predvsem nadzor nad jemanjem zdravil."

Tudi v Zavodu Rast se spopadajo s kadrovskimi izzivi, čeprav imajo zaenkrat še srečo. "Nekoliko me skrbi področje zdravstvenih dejavnosti, a upam, da bo ta moja skrb odveč in da bomo tudi na tem področju dobili ustrezen kader."

Poleg Ruš ima zavod koncesijo za opravljanje storitev tudi v sosednji občini Selnica ob Dravi. Tako da bodo do izteka koncesijskega obdobja izvajali dolgotrajno oskrbo tudi na tistem območju. Upajo pa, da se bodo lahko, to je seveda odločitev ministrstva, širili tudi na druga območja.

27 zaposlenih največ dela opravi ravno na terenu, samo v storitev pomoči na domu je v obeh lokalih skupnostih vključenih 150 uporabnikov. "Glede na številke, s katerimi so danes operirali pri ocenjevanju, me je presenetilo, da bo v dolgotrajno oskrbo prešlo le manjše število trenutnih uporabnikov pomoči na domu. To pomeni, da občinski proračuni ne bodo tako razbremenjeni, kot smo upali, saj zdaj občine financirajo pomoč na domu, dolgotrajna oskrba pa naj bi se financirala iz državnega proračuna oziroma iz ZZZS-ja. Kaj bo pokazala praksa, pa bomo še videli."

Irena Kukovec Stajan zaključi, da četudi financiranje ne bo takšno, kot bi si želeli, programov v nobenem primeru ne bodo zmanjševali: "Programov nikoli ne bomo zmanjševali. Stremimo k rasti Zavoda Rast in posledično tudi k rasti programov, ki izboljšujejo kakovost življenja starejših in tudi mlajših generacij v naši občini."