NSi ponosno stopa po svoji poti in gradi svojo politiko, tako bo tudi v bodoče, zatrjuje podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič. Meni, da jim bo cilj doseči deset odstotkov na volitvah v DZ uspel s sedanjim predsednikom Matejem Toninom. "Takšne vlade si Slovenija ne zasluži več in jo tudi težko preživi," pa je strnila kritike vladi Roberta Goloba.

Sama ne vidi potrebe po menjavi na čelu stranke

Po izpadu iz parlamenta in vnovičnem preboju čez parlamentarni prag leta 2014 ima NSi danes osem poslancev v DZ, dva državna svetnika, evropskega poslanca, raste tudi število občinskih svetnikov in županov, je ob obletnici ustanovitve stranke naštela njena podpredsednica in poslanka Čadonič Špelič. "Imamo torej razlog, da smo veseli in ponosni," se je ozrla na prehojeno pot stranke v 24 letih njenega obstoja.

Po njeni oceni je krščanska demokracija v tem času dokazala, da je resna stranka in nujno potrebna tako v Sloveniji kot v Evropi. Pričakujejo, da bo prvak stranke Matej Tonin, ki od osvojenega mandata evropskega poslanca na junijskih volitvah stranko vodi iz Bruslja, na oktobrskem volilnem kongresu stranke vnovič kandidiral za stolček na čelu NSi.

O tem, ali bi tedaj lahko naletel tudi na kakega protikandidata, pa je Čadonič Špelič dejala, da sama ne more ocenjevati, ali se kdo v stranki za to "čuti sposobnega ali poklicanega". Sama ne vidi potrebe po menjavi na čelu stranke in dvomi v morebitnega protikandidata, a "če bi se to zgodilo, ne bi bila presenečena". Prav tako je prepričana, da jim bo cilj osvojiti deset odstotkov na državnozborskih volitvah, ki ga Tonin obljublja od prevzema stranke leta 2018, uspelo doseči z aktualnim predsednikom.

Vedno pripravljeni na sodelovanje

NSi je tudi vedno pripravljena na sodelovanje, je zatrdila v luči drugih akterjev na desni sredini političnega prostora in spomnila, da so roko sodelovanja sami ponujali že pred tokratnimi evropskimi volitvami. Pogovore o možnih sodelovanjih tako pričakuje tudi pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, predvsem zato ker si Slovenija "takšne vlade, kot je sedaj, ne zasluži več, pa jo tudi težko preživi".

Ob notranjem brbotanju v neparlamentarni SLS je Čadonič Špelič ocenila, da mora članstvo samo razčistiti in odločiti, koga v bodoče želi v vrhu stranke. Glede morebitnega povezovanja s SLS pa je dodala, da je sama "bila zraven, ko se je enkrat krščanska demokracija združevala z ljudsko stranko". "In veste, kako se je to končalo," je dejala.

Sicer pa ocenjuje, da bi notranjepolitično dogajanje moralo čim prej pripeljati do predčasnih volitev v DZ. "Vendar politika je pravzaprav na nek način matematika in matematika ne kaže, da bi se lahko zgodile predčasne volitve. Če opazujete poslance koalicije, predvsem poslance Svobode, lahko kmalu ugotovite, da jim je verjetno to prvi in zadnji mandat, in takšni verjetno v samoukinitev ne bodo šli," je ocenila.

Številne kritike na račun vlade

Tudi sicer v NSi po dobri polovici mandata na račun dela vlade Roberta Goloba nizajo številne kritike. Po njihovi oceni se je premier izkazal kot neizkušen in brez poznavanja ustroja državne uprave. Še posebej je razočaral na področju gospodarstva, iz katerega je sicer stopil v politiko, saj da se je pokazal kot nekdo, ki ne samo da ne razume gospodarstva, ampak mu tudi ne gre naproti, menijo.

"Po teh dveh letih nima kaj pokazati, razen prelomljenih obljub," je bila kritična Čadonič Špelič. Med drugim je izpostavila postopanje vlade ob poplavni sanaciji, "največji greh" pa je po njenih besedah neizpeljana obljubljena zdravstvena reforma, ki se "že pozna na zdravju naroda".

Glede nedavne izmenjave zapornikov med Rusijo in Zahodom, del katere sta bila tudi ruska vohuna, ki sta delovala v Sloveniji, pa je Čadonič Špelič dejala, da je bilo delo varnostno-obveščevalnih služb dobro opravljeno. V luči vprašanj o domnevnih političnih pritiskih premierja na datum aretacije ruskih vohunov in siceršnje delo policije, ki so jih v preteklosti zastavljali tudi v NSi, pa je Čadonič Špelič dejala, da bi "verjetno pričakovali, da bom rekla konec dobro, vse dobro". "Tako zgleda navzven. Kaj se je dejansko dogajalo in ali je določen politik vplival na določene procese, pa še zdaj nismo razčistili. Ne smemo mešati notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih razmer," je sklenila.

STA