Na pobudo Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn je danes v državnem svetu potekal posvet o vetrni energiji ter vplivih vetrnih elektrarn na ljudi, prostor in naravo. Ob odsotnosti investitorjev, ki so bili prav tako vabljeni na posvet, je ta potekal ob večinski predstavitvi mnenj in argumentov proti vetrnim elektrarnam.

Pozivi k uravnoteženemu pristopu in preglednosti

"Zavzemamo se za bolj uravnotežen, okoljsko, družbeno in gospodarsko odgovoren pristop k slovenski energetski kot tudi okoljski politiki. Hkrati zahtevamo preglednost postopkov in sprejemanja odločitev," je med drugim poudarila predstavnica pobudnikov posveta Felicita Medved.

Državni sekretar z ministrstva za naravne vire in prostor Miran Gajšek je povedal, da trenutno v Sloveniji glede umeščanja vetrnih elektrarn v prostor poteka šest aktivnih in šest bolj počasnih postopkov, pri katerih investitorji niso več aktivni. Ob tem je poudaril, da je treba vedno upoštevati vse pogoje, ki jih zakonodaja omogoča, vedno pa bo pri tem prihajalo tudi do različnih mnenj.

Investitorji v podrejenem položaju?

Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc je v programu posveta pogrešal klimatologa. Sicer pa je menil, da lahko ob upoštevanju, da je polovica Slovenije tako ali drugače zaščitena, da imamo tri vetrnice ter sprejet državni prostorski načrt le za vetrno elektrarno Ojstrica, ugotovimo, da "če je kdo v teh postopkih v nekakšnem podrejenem položaju, je to potencialni investitor, ne pa kdo drug".

To je med drugim zbodlo nekdanjo pravosodno ministrico, danes pa pravno svetovalko civilnih iniciativ Dominiko Švarc Pipan, ki je v prispevku osvetljevala vlogo javnosti. Ta je v tovrstnih postopkih po njenih besedah ključna. "Postopki, ki ne bodo spoštovali obveznosti zgodnjega, popolnega, celovitega dajanja informacij, ne morejo preživeti sodnih postopkov," je prepričana.

Problematična uredba o hrupu

Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je v predstavitvi tehničnih in strateških vidikov zanesljive oskrbe Evrope in Slovenije z električno energijo iz obnovljivih virov poudaril, da je v Sloveniji v prostor možno dodajati vetrne elektrarne oz. obnovljive vire energije, a ob hkratnem razvoju elektroenergetskega sistema, kar pa se po njegovih besedah ne dogaja.

Ferdinand Deželak iz Slovenskega društva za akustiko je med drugim opozoril, da je uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju iz leta 2018 v neskladju z ustavo, kar je leta 2022 ugotovilo ustavno sodišče. Hkrati je uredba po njegovih besedah tudi strokovno nedorečena.

Sonja Jeram iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je poudarila, da hrupa vetrnih elektrarn nikakor ne moremo spregledati. Opozorila je, da nekatere lastnosti hrupa v slovenski zakonodaji niso upoštevane v celoti. Da je nekaj skladno z zakonodajo, torej ne pomeni nujno zadostne zaščite zdravja prebivalcev, zato moramo biti pri presojah previdni, je opozorila.

Odsotnost investitorjev in neuravnotežen program

Na programu posveta sta bila kot govornika predvidena tudi generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (Dem) Damjan Seme in direktor družbe AAE Gamit Janez Tratnik, a se posveta nista udeležila. Iz Dem so pred začetkom posveta sporočili, da program posveta ne omogoča uravnotežene predstavitve različnih stališč. Podobno so sporočili tudi iz GIZ vetrne energije. Predsednik DS Marko Lotrič je sicer uvodoma dejal, da v DS težijo k uravnoteženosti posvetov.

Morda vas zanima tudi: Državni svet pod plazom kritik zaradi enostranskega posveta o vetrnih elektrarnah.

Šolinc pa je povedal še, da je v teku javno naročilo, v okviru katerega bodo kartirali območja in skušali določiti t. i. prednostna območja za umeščanje vetrnih elektrarn. To pa ne pomeni, da to drugje ni dovoljeno ali zaželeno, je dodal. Se je pa strinjal, da vetrne elektrarne nedvomno imajo negativen vpliv na okolje, a se po njegovih besedah ti lahko z ustreznimi ukrepi omilijo.

Na posvetu so svoja stališča predstavili tudi nekateri župani in predstavniki civilnih iniciativ.

STA