Ob koncu šolskega leta, začetku počitnic in dopustov bodo števili več časa preživeli v naravi, kjer na nas prežijo klopi. Slovenija sicer spada med države, v katerih je pojavnost lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa med višjimi v Evropi. Kot so navedli na NIJZ, letno zabeležijo med 4000 in 7000 primerov lymske borelioze in povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa.

Pomembno je, da klopa čimprej odstranimo

Za klope je značilno, da čez zimo otrpnejo, v času višjih temperatur pa se zbudijo. Največ jih je običajno v vlažnih listnatih gozdovih z gostjo podrastjo, ni pa prav nič nenavadno, če se klop prisesa na nas na domačem vrtu. Gre za zajedavce, ki za rast potrebujejo gostiteljevo kri, najraje pa imajo mesta, kjer je koža najbolj mehka, torej predele za ušesi, pod pazduho, na dimljah, lasišču, stopalih, … Ko klop v naše telo zapiči rilec tega zaradi njegove sline, ki ima anestezijski učinek, običajno ne čutimo. Če je klop okužen, okužbo prenese na novega gostitelja in dlje časa, kot je prisesan na nas, več je možnosti, da se okuženi patogeni prenesejo v naš krvni obtok. Zato je pomembno, da klopa čimprej odstranimo.

Del vsake domače lekarne bi morala biti ustrezna pinceta

Direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger, dr. med., specialist splošne medicine, pravi, da do ugrizov klopov prihaja zlasti takrat, ko se pred njimi ne zaščitimo. Pomembno je, da nosimo dolga, po možnosti svetla oblačila in da uporabljamo sredstva proti klopom,  ki jih je na tržišču veliko. “Predvsem pa priporočam, da se po prihodu z gozda, travnika in vrta pregledamo, velja tako za otroke kot tudi odrasle. Posebej bodimo pozorni na intimne predele telesa, pod pazduho in v lasišču.”

Pri tem Kramberger opozarja, da moramo biti na klope pripravljeni, kar pomeni, da mora biti del naše domače lekarne ustrezna pinceta, s katero bomo tega zajedavca odstranili: “Klopa primemo s pinceto in ga odvijemo v nasprotni smeri urinega kazalca, podobno kot bi odvijali žarnico. Nikoli ga ne trgamo oziroma vlečemo iz kože, kajti v tem primeru obstaja možnost, da kakšen del klopa, običajno je to nožica, ostane v našem telesu. Če se to zgodi, zlasti če gre za otroka, se starši velikokrat odločijo za obisk zdravstvene ambulante, s čimer ni nič narobe. Če pa nožice, ki je ostala v telesu, ne odstranimo, se ta običajno zagnoji in takrat je smiseln obisk izbranega osebnega zdravnika.”

“Obisk zdravnika je smiseln, ko se na mestu, kjer je bil prisesan klop, pojavi rdečina, ki se začne večati”

Je pa obisk zdravnika, kot še poudarja naš sogovornik, obvezen, če se na mestu, kjer je bil prisesen klop, pojavi rdečina, ki se začne večati: “Pogosto se zgodi, da na mestu, kjer je bil klop, postaja koža svetlejša, okrog pa je pordela. Lahko v obliki kroga oziroma kokarde s svetlo sredino, lahko pa se pojavi zgolj rdečina. V takšnem primeru sumimo na pojav lymske borelioze.” Lahko pa je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, kar lahko povzroči, da zbolimo za vnetjem možganskih mening. “Proti temu pa se lahko preventivno borimo s cepljenjem. To opravimo pri izbranem osebnem zdravniku ali v cepilnem centru. Potrebni so trije odmerki, za cepljenje pa nikoli ni prepozno.”

Velika večina obolelih za klopnim meningoencefalitisom se pozdravi

Tako lymska borelioza kot klopni meningoencefalitis veljata za nevarni bolezni, s katerima se je pri svojem delu v ambulanti pogosto srečal tudi Kramberger: “Velikokrat povem naslednjo resnično zgodbo. Skupini ljudi smo ponudili možnost, da se lahko cepijo proti klopnem meningoencefalitisu. To so storili vsi razen ene družine in prav v tej družini je oče zbolel za tem virusom. Posledično je bil nekaj mesecev v bolniškem staležu, kar je zanj, ker je bil obrtnik, predstavljalo veliko težavo. Na srečo ni imel telesnih, duševnih oziroma nevroloških posledic.” Vsi pa nimajo te sreče, poznamo namreč primere, ko po preboleli bolezni ostanejo trajne težave z gibanjem, kroničnimi bolečinami, … še pogosteje pa prihaja do dolgotrajnih odsotnosti z dela, šole, vrtca in podobno. “Velika večina obolelih za klopnim meningoencefalitisom se pozdravi. V majhnem odstotku (5 – do 10%) pa lahko ostanejo posledice. Skupek teh imenujemo post encefalični stresni sindrom, ki se kaže v glavobolu, motnji mišljenja, govora, pogostih bolečinah v velikih sklepih, mišicah, lahko pride tudi do pareze mišic, tudi dihalnih. Nenazadnje je tak bolnik popolnoma odvisen od tuje nega in pomoči.”