Postopno slabšanje digitalnih izdelkov in storitev ima vse večji vpliv tako na potrošnike kot tudi na družbo kot celoto, vendar je ta trend še mogoče obrniti, poročilo Norveškega sveta za potrošnike povzema Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Več potrošniških organizacij je zato Evropsko komisijo in nacionalne vlade pozvalo k ponovnemu uravnoteženju razmerja moči med uporabniki in ponudniki digitalnih storitev.

Uporabniki zaradi odvisnosti od platform težko preidejo drugam

Kot so v sporočilu za javnost pojasnili na ZPS, se je Norveški svet za potrošnike (Forbrukerradet) v svojem najnovejšem poročilu poglobil v proces namernega postopnega slabšanja digitalnih izdelkov in storitev, znanega tudi pod imenom "enšitifikacija". Ta izraz je skoval avtor in aktivist Cory Doctorow.

Proces običajno poteka postopoma. Podjetje najprej ponudi brezplačno ali zelo cenovno dostopno storitev, ki je kakovostna in uporabna, zato hitro pridobi veliko število uporabnikov. Ko storitev postane razširjena in za uporabnike skoraj nepogrešljiva, se ti vanjo postopoma »zaklenejo« - bodisi zato, ker jo uporablja njihovo socialno okolje bodisi zaradi omejenih možnosti prenosa podatkov, kot so fotografije ali druge vsebine, na konkurenčne platforme.

V naslednji fazi začne ponudnik storitve prednost dajati svojim poslovnim partnerjem. To lahko vključuje prodajo osebnih podatkov ali pa preoblikovanje prej brezplačnih funkcij v plačljive storitve. Uporabniki pri tem opažajo več oglasov, manj nadzora nad uporabniško izkušnjo in algoritme, ki dajejo prednost sponzorirani vsebini. Po navedbah ZPS se to dogaja zato, ker ponudniki vedo, da uporabniki zaradi odvisnosti od platform težko preidejo drugam.

Škodi tako potrošnikom kot drugim podjetjem

Sčasoma se v platforme »zaklenejo« tudi podjetja, saj tam dosežejo največ potencialnih kupcev. Takrat ponudniki začnejo pritiskati tudi nanje, na primer z višjimi cenami oglaševanja.

Ponudniki digitalnih storitev s takšnim splošnim slabšanjem kakovosti izkoriščajo našo odvisnost od platform za doseganje čim večjih zaslužkov, kar škodi tako nam, potrošnikom, kot tudi drugim podjetjem, je poudarila vodja pravne službe na ZPS Petra Lovišček.

Kaj je potrebno storiti?

Norveški svet za potrošnike ob tem ugotavlja, da je trend še mogoče obrniti. Med predlaganimi ukrepi za ponovno uravnoteženje moči izpostavljajo okrepitev pravic potrošnikov pri nadzoru, prilagajanju in popravljanju digitalnih izdelkov, večjo interoperabilnost ter prenosljivost podatkov, doslednejše izvajanje konkurenčne zakonodaje in zmanjšanje odvisnosti javnega sektorja od velikih tehnoloških podjetij.

ZPS je zato na slovensko vlado naslovila pismo z zahtevo po ponovnem uravnoteženju moči med potrošniki in ponudniki storitev, z zahtevo po tem, da javni sektor v postopkih javnega naročanja daje prednost storitvam, ki temeljijo na odprtokodni programski opremi in protokolih, ter z zahtevo, da se zagotovijo zadostna sredstva za organe nadzora, ki se ukvarjajo z velikimi tehnološkimi podjetji.

Podobne pobude so na svoje vlade naslovile tudi sorodne organizacije po Evropi. ZPS je skupaj z dvanajstimi organizacijami in strokovnjaki, med njimi Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, Amnesty International, European Digital Rights in Transatlantic Consumer Dialogue, pismo poslala tudi Evropski komisiji. V njem opozarjajo na tveganja deregulacije ter pozivajo k zmanjšanju odvisnosti od velikih tehnoloških podjetij, so še sporočili iz ZPS.