Stranka Levica je sporočila, da bodo številni zaposleni danes prvič prejeli minimalno plačo v višini 1.000 evrov neto, kar po njihovih besedah pomeni pomemben korak k dostojnejšemu plačilu dela in priznanju, da mora biti vsako pošteno opravljeno delo plačano nad pragom tveganja revščine.

Kaj pravijo na očitke o prevelikem dvigu?

"Medtem se nadaljuje medijska ofenziva desnice in kapitala, ki nas prepričujejo, da je dvig plač nekaj slabega za delovne ljudi," so zapisali in poudarili, da je dvig minimalne plače odgovor na že prisotno inflacijo in namenjen ohranjanju kupne moči ljudi, ki si morajo kljub rasti cen še vedno zagotoviti osnovne življenjske potrebščine.

Po njihovem mnenju dvig minimalne plače ne povzroča inflacije, temveč blaži njene posledice. Prav tako zavračajo očitke, da bi bila prejšnja dohodninska zakonodaja ugodnejša za večino prebivalstva, saj naj bi po njihovih ocenah predvsem koristila najbolje plačanim ter hkrati ustvarila velik proračunski izpad na račun socialne države. Dodajajo še, da se višja minimalna plača dolgoročno odraža tudi pri višini pokojnin, česar znižanje dohodnine ne prinaša.

Nas Hrvaška res prehiteva?

"In ne, ne prehiteva nas Hrvaška. Statistika je izkrivljena, saj ne upošteva regresov ter dodatkov za malico in prevoz, ki so v Sloveniji obveza, na Hrvaškem pa redka izjema. Da ne omenjamo slabših pokojnin, propadajočih socialnih storitev, več revščine in dejstva, da je od priključitve EU dalje Hrvaška izgubila približno desetino svojega prebivalstva. Kar je vsekakor en način, kako je moč znižati cene na nepremičninskem trgu," so ob tem pojasnili

V Gospodarski zbornice Slovenije so namreč v ponedeljek opozorili, da je zaradi rasti stroškov dela, h kateri prispeva tudi dvig minimalne plače, ogrožen obstoj približno 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest. Minimalno plačo za letošnje leto je minister za delo Luka Mesec določil pri 1.481,88 evra bruto, kar za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav pomeni približno 1.000 evrov neto izplačila.

V Levici ob tem dodajajo, da bodo imeli volivci marca možnost izbire med različnimi gospodarskimi in socialnimi politikami. Kritično so se opredelili tudi do nekaterih predstavnikov gospodarstva in politike, med drugim do Blaž Brodnjak, Jernej Vrtovec in drugih, pri čemer poudarjajo, da volitve predstavljajo odločanje o tem, kakšno družbeno in ekonomsko usmeritev si želi država v prihodnje.