Z višjimi temperaturami pričnejo na plano kukati tudi najrazličnejši znanilci pomladi. Najpogosteje je tako moč opaziti zvončke in norice, obe zaščiteni vrsti, ki sta si sicer podobni, a ju vendarle lahko razlikujemo.

Poleg navadnega malega zvončka, ki lahko na plano pokuka že decembra, se spomladi razveselimo tudi njegovega sorodnika velikega zvončka. “Temu sicer pravijo tudi norica, kronica pa tudi toplšni zvonček,” razlaga Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor

Ključna razlika v cvetovih

Sicer veliki zvonček ne spada v isti rod kot navadni mali zvonček, a njegova oblika, barva, pripadnost družini narcisovk in spomladansko pojavljanje spominjajo na navadni zvonček. Ker se njuni območji rasti le redko stikata, na nekaterih koncih Slovenije pod imenom zvonček poznajo le veliki zvonček, ponekod pa le navadni mali zvonček. “Obstaja pravzaprav več vrst zvončkov, ki se med seboj kar precej razlikujejo,” razlaga Pušenjakova.

Najbolj očitne razlike so pri cvetovih. Navadni mali zvončki imajo cvet v obliki zvončka in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Norice ali kronice pa se tako imenujejo namreč prav zaradi cveta, ki spominja na krono, na vršičkih pa je rumene barve.

Vsako leto iz čebulice zrasteta dva suličasta lista, med katerima pokuka na plano bel zvončast cvet s tremi daljšimi in tremi kratkimi, notranjimi listi. Od navadnega malega zvončka se veliki zvonček loči seveda po obliki cveta, saj so vsi njegovi cvetni listi enako veliki. “Najbolj očitne razlike so pri cvetovih. Navadni mali zvončki imajo cvet v obliki zvončka in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Norice ali kronice pa se tako imenujejo namreč prav zaradi cveta, ki spominja na krono, na vršičkih pa je rumene barve,” razlaga Miša Pušenjak.

Zvončki in kronice so strupeni

Obe vrsti pa se ločita tudi po listih, listi noric so v primerjavi z listi navadnega malega zvončka širši, bleščeči in bolj travnato zelene barve. Iz čebulice izraščajo trije listi, obdani s suhokožnatim ovojem. Običajno je na enem cvetnem peclju en cvet, izjemoma lahko tudi dva enakovredno velika, lahko pa iz čebulice izraščata dva peclja s po dvema cvetovoma.

Tako zvončki kot kronice so strupeni zato velja pri njihovem nabiranju previdnost. Povzročijo lahko slabost, bruhanje, tudi zastrupitev zato si velja zapomniti, da po nabiranju vedno dobro umijemo roke. Predvsem moramo  paziti, da strupeni rastlinici, ter njune čebulice ne pridejo v roke ali celo v usta otrok.

Navadni zvonček je trajnica, slednje pa velja tudi za norico. Množita se z delitvijo čebulice in hkrati še s semenom. Zrela semenska glavica je lahko velika celo kot lešnik. Ob zorenju se cvetni pecelj podaljša in se skupaj s težko semensko glavico povesi na zemljo. Ko se semena sprostijo iz glavice, jih lahko mravlje raznesejo na različne konce ali pa semena preprosto ostanejo tam. Tako naslednje leto na istem mestu, v koncentričnih krogih od matične rastline, že vzniknejo nove rastlinice.

Tako zvončki kot kronice so strupeni zato velja pri njihovem nabiranju previdnost. Povzročijo lahko slabost, bruhanje, tudi zastrupitev zato si velja zapomniti, da po nabiranju vedno dobro umijemo roke. Predvsem moramo  paziti, da strupeni rastlinici, ter njune čebulice ne pridejo v roke ali celo v usta otrok.

Prepovedano prekomerno nabiranje

Veliki zvonček je v naravi manj razširjen kakor navadni zvonček. A čeprav ga pogosteje najdemo na vlažnejših rastiščih, je lahko prisoten v mokrih zamočvirjenih logih, pa tudi na povsem suhih in strmih pobočjih, kjer lahko prevladuje apnenčasta podlaga. Raste običajno v gozdovih in na njihovih obrobjih, lahko pa tudi povsem na odprtem. Na rastiščih se le redko sreča z navadnim malim zvončkom, slednje predvsem velja za gozdne robove in vlažne površine, kjer navadni mali zvonček redkeje najdemo.

Zvončke lahko sicer nabiramo, a v količini enega šopka, to pomeni tolikšno število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem. Nikakor pa jih ne smemo izpuliti s koreninico vred.

Zvončki so v naravi zaščiteni in so na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji – Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah – 2004, ščiti pa jih tudi CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), ki prepoveduje nabiranje v naravi. “Zvončke lahko sicer nabiramo, a v količini enega šopka, to pomeni tolikšno število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem. Nikakor pa jih ne smemo izpuliti s koreninico vred,” razlaga Miša Pušenjak.

Zakon o ohranjanju narave predpisuje tudi globe za ravnanja, ki so v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste iz 81. člena zakona, ki govori o zavarovanih vrstah. Za posameznika znašajo globe od 100 do 300 evrov, medtem ko lahko pravno osebo tovrstno ravnanje stane med dva in deset tisoč evrov.