Vlada Republike Slovenije je s koncem leta 2025 obelodanila večji sveženj ukrepov in sprejetih zakonov, s katerimi si želijo izboljšati položaj državljanov. Spremembe bodo zajele praktično vse skupine, med drugim upokojence, študente, brezposelne osebe, samostojne podjetnike in ostale. Že v letu 2025, je vlada, kljub nasprotovanju, vztrajala pri izplačilu zimskega dodatka za upokojence, ter zimskega regresa za zaposlene. 

Pokojninska reforma bo do konca izpeljana do leta 2035

Pokojninska reforma je pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, k večji pravičnosti in socialni varnosti, ob tem, da se sistem ne bo zrušil pod težo demografskih sprememb. Reforma tako ohranja 40 let pokojninske dobe, kar je med najugodnejšimi pogoji v Evropi, postopoma zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov ter starostno mejo za upokojitev. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035.

V letu 2026 se bodo uveljavile predvsem spremembe, ki izboljšujejo položaj zdajšnjih kot prihodnjih upokojencev, že v lanskem letu pa je bil prvič izplačan zimski dodatek v višini 150 evrov, ki ga je prejelo več kot 650.000 upokojencev, in več kot 11.000 brezposelnih delovnih invalidov.

Med pravice, ki bodo pričele veljati z letošnjim letom, se šteje postopen dvig odmernega odstotka vdovskih in družinskih pokojnin, ki se bo nadaljeval višati do leta 2027, prav tako se bodo ugodneje umerjale vse invalidske pokojnine - najmanj 44 % pokojninske osnove v letu 2026 in najmanj 50 % v letu 2029. V letošnjem letu se znatno zvišajo nekatera nadomestila iz invalidskega zavarovanja, saj bodo poskočila iz 33 odstotkov do 75 odstotkov.

Preostale bistvene spremembe vključujejo:

  • odpravo omejitve števila otrok pri odmernem odstotku za otroke, hkrati pa se ta odstotek zvišuje.
  • omogoča se kombinirana uveljavitev otrok (za znižanje starosti in višji odmerni odstotek).
  • znižanje starostne meje zaradi otrok ni več vezano na skrb v prvem letu starosti.
  • ugodnejše vrednotenje vojaškega roka pri odmeri pokojnine.
  • spremembe pri izračunu pokojninske osnove, ki so ugodnejše za brezposelnost, starševstvo, skrajšan delovni čas in invalidnost.
  • ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let.
  • izboljšan sistem prištete dobe za invalide.
  • ugodnejši pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, zlasti za mlajše invalide.
  • delovnim invalidom se omogoča neomejeno izplačevanje nadomestila, če jim delodajalec ne more zagotoviti ustreznega dela.
  • omogočena je poznejša prijava za nadomestilo za invalidnost za brezposelne delovne invalide.
  • varstveni dodatek se razširi tudi na upokojence, mlajše od 65 let, brez ugotavljanja dolžnosti preživljanja staršev.

Upokojenci bodo smeli delati več ur na mesec

Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev se zvišujeta omejitvi glede dovoljenega mesečnega in letnega števila ur takšnega dela, in sicer iz 60 ur na 85 ur na mesec ter zvišanje najvišjega letnega koledarskega dohodka. Z namenom določitve enake najnižje urne postavke pri začasnem in občasnem delu upokojencev ter dijakov in študentov se spreminja tudi način njenega izračuna.

Več pravic tudi za upokojence pred upokojitvijo

Uzakonja se tako imenovani ukrep 80/90/100, kjer gre za možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo. Delavec, ki je starejši od 58 let ali je dopolnil 35 let pokojninske dobe, se bo lahko z delodajalcem dogovoril (potrebno je soglasje obeh), da dela 80 odstotkov časa, prejema 90 odstotkov plače od katere so plačani vsi davki in prispevki, za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa šteje, da so plačani 100 odstotni prispevki, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine.

Določa se prehodno obdobje za starostni pogoj, ki v letih 2026–2027 velja za delavce, stare 58 let, nato pa se vsako leto zvišuje za tri mesece do dopolnjenih 60 let v letu 2035. Namen ukrepa je spodbuditi starejše delavce k daljšemu ostajanju v zaposlitvi, s pozitivnimi učinki na njihovo blaginjo ter na javne finance in sisteme socialne varnosti.

Zvišuje se denarno nadomestilo za brezposelne osebe

S 1. januarjem se zvišuje tudi najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, ki je določen v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajuje. Denarno nadomestilo za brezposelnost je pravica iz zavarovanja, za katero zaposleni in delodajalci plačujejo premijo.

Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost bo po novem znašal 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa od 130 odstotkov do 80 odstotkov bruto minimalne plače, pri čemer bo višina postopoma padala. Zaradi neupravičeno ugodnejše obravnave se ukinja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce.

Če se brezposelne osebe, starejše od 59 let, v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost zaposlijo za polni delovni čas, prejmejo spodbudo v višini 40 % preostalih mesečnih neto zneskov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, do katerih bi bile upravičene v trajanju do največ 12 mesecev.

Spremembe za samostojne podjetnike

Državni zbor je novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove (ZPZR), ki velja od 20. novembra 2025 in se uporablja že za davčno leto 2026. Zakon prinaša pomembne spremembe pri vstopu in izstopu iz sistema normiranih odhodkov ter uvaja novo progresivno davčno lestvico.

Pri vstopu v sistem normiranih odhodkov, se zvišujejo prihodkovni pragovi za prehod iz dejanskih v normirane prihodke. Splošni prag se bo tako povečal iz dosedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov, za samozaposlene, ki so vsaj 9 mesecev v letu obvezno zavarovani za polni delovni čas, ter za določena kmečka gospodinjstva pa se prag povečuje iz 60.000 evrov na 120.000 evrov.

Od 1. januarja dalje se uvaja tudi ključna novost. Zavezanci, ki so predhodno izstopili iz sistema normiranih odhodkov ali prenehali opravljati dejavnost, bodo smeli v sistem ponovno stopiti čez pet let. V primeru, da so to storili še pred začetkom leta 2026, ta omejitev ne bo veljala, če pa bodo to storili v letošnjem letu, ne bodo smeli v sistem do leta 2032.

ZPRZ določa tudi obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov v dveh zaporednih predhodnih letih preseže zakonsko določen prag, ki je odvisen od statusa zavezanca. Navedeni pogoji se bodo prvič uporabili leta 2026 na podlagi prihodkov iz let 2024 in 2025. Ključna novost je, da se bo v izračun povprečja štelo tudi leto brez opravljanja dejavnosti, pri čemer se upoštevajo ničelni prihodki, kar v praksi pomeni, da lahko zavezanec prag preseže že po prvem letu poslovanja.

Z začetkom leta 2026 se uvaja progresivna obdavčitev normirancev. Redni s.p. in nekateri člani kmečkega gospodinjstva bodo tako obdavčeni z 20 odstotki do davčne osnove 72.000 evrov in s 35 odstotki nad tem zneskom, medtem ko bo za ostale zavezance meja za nižjo stopnjo 33.000 evrov. V praksi to pomeni višjo obdavčitev pri višjih prihodkih, kot kaže primer rednega s.p., ki ob 130.000 evrov prihodkov in 48.000 evrov normiranih odhodkov doseže 82.000 evrov davčne osnove in plača skupno 17.900 evrov dohodnine.

Javnim uslužbencem povišica v juniju in decembru

V sklopu reforme plačnega sistema, ki je začel veljati že v letu 2025, bodo v letu 2026 javni uslužbenci deležni povišice plač. Tako bodo s 1. junijem 2026 prejeli povišanje plač za 12 odstotkov, vendar ne manj kot 70 evrov. V primeru, da preostanek povišanja ne dosega 70 evrov, se bo izplačal v celoti. Podobno bo veljalo s predvidenim povišanjem 1. decembra 2026, s to razliko, da bo povišanje plače znašalo 15 odstotkov, a ne manjše kot 50 evrov.  V primeru, da preostanek povišanja ne dosega 50 evrov, se bo izplačal v celoti. Obe povišice bosta že tretji, odkar se je vlada odločila poseči v plačno reformo.

Se obeta tudi dvig minimalne plače?

Tik pred novim letom, je minister za delo Luka Mesec namignil tudi na morebiten dvig minimalne plače, vendar pa se, vsaj za zdaj, to zdi nerealna možnost. Prvi razlog za to, so prihajajoče volitve, po kateri se zna zgoditi, da predlagatelj ne bo več v vladi, drugi razlog pa je trenutna neusklajenost med koalicijskimi partnerji, saj vsi predlogu niso najbolj naklonjeni.

Predlog, po katerem bi se dvignila minimalna plača, je prav tako zaskrbela delodajalsko stran, ki meni, da je predlog ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči trajne posledice za gospodarstvo. Večina nasprotnikov je mnenja, da se mora predlog najprej preučiti, ob tem pa menijo, da bi bila bolj smiselna razbremenitev davkov in prispevkov.

Znana je dohodninska lestvica za leto 2026

Sredi novembra je minister za finance Klemen Boštjančič s sindikati dosegel dogovor, da se bodo olajšave in lestvica za odmero dohodnine uskladile v višini 75 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij letošnjega leta glede na lanski junij. V letu 2026 se uvaja progresivna dohodninska lestvica, kar pomeni, da se posamezna davčna stopnja uporablja le za dohodek, ki spada v ustrezen razred, ne za celotni dohodek.

Za letno davčno osnovo do 9.721,43 evrov se uporablja davčna stopnja 16 odstotkov, za del davčne osnove nad 9.721,43 evrov do 28.592,44 evrov se uporablja davčna stopnja 26 odstotkov, za del davčne osnove nad 28.592,44 evrov do 57.184,88 evrov se uporablja davčna stopnja 33 odstotkov, za del davčne osnove nad 57.184,88 evrov do 82.346,23 evrov se uporablja davčna stopnja 39 odstotkov, za del davčne osnove nad 82.346,23 evrov pa se uporablja davčna stopnja 50 odstotkov.

Zaposleni z minimalno plačo bo zaradi doseženega dogovora prihodnje leto pri neto plači pridobil okoli 220 evrov letno, zaposleni s povprečno plačo okoli 130 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa okoli 250 evrov letno.

Višja urna postavka tudi za študente

Tudi študenti se z letom 2026 pridružujejo ostalim skupinam, ki se jim obeta povišica. Zakon, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije, zvišuje minimalno urno postavko za študentsko delo za 5,2 odstotka, na 7,74 evra.

Študentom se prav tako zvišuje subvencija za študentsko prehrano, ki bo po novem znašala 5,05 evra. Po novem bodo študenti lahko koristili subvencijo tudi med vikendom, ne le med delovnimi dnevi, in do polnoči.

Prav tako bodo lahko študenti prejeli štipendijo v absolventskih letih na prvi in drugi stopnji študija, starši študenti pa še dodatno leto štipendije. Štipendisti bodo imeli dodaten mesec za zaključek študija, preden bodo morali vrniti prejeto štipendijo.