Vlada je potrdila predlog novele zakona o osnovni šoli, ki po navedbah ministrstva jasneje opredeljuje vzgojno delovanje, med drugim se omejuje uporaba elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. V obvezni program se uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije. Prvotni predlog za opisno ocenjevanju v 3. razredu pa so opustili.
Vzgojni opomini za učence
Kot so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, se s predlagano spremembo med drugim ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument, vsebine vzgojnega delovanja pa se prenašajo v letni delovni načrt, kjer se opredelijo vzgojne dejavnosti in načini njihovega spremljanja. Pojem vzgojnega ukrepanja se s predlogom zakona oži na vzgojni opomin, ki se lahko izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, oziroma ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena. Ob tem predlog po novem opredeljuje nabor hujših kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin. Posamezni vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev, kar pomeni, da se lahko prenaša v naslednje šolsko leto, so navedli.
Pregledali bodo lahko torbe in omarice
Predlog novele prav tako ureja pravila šolskega reda, v katerih šola natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev. Posebej se določi, da mora šola v pravilih šolskega reda določiti postopek pregleda učenčevih predmetov, kot sta torba in omarica, če obstaja sum, da učenec poseduje prepovedane ali nevarne snovi, ter postopek začasnega odvzema prepovedanih predmetov. Ta postopek, ki velja tudi za elektronske naprave, je v primerjavi s prvotnim predlogom podrobneje določen, tako je denimo predvideno, da se učencu naroči, naj izroči osebne predmete in se jih v njegovi prisotnosti pregleda, o vsakem pregledu pa se napiše poročilo.
Po predlogu bi se uvedla tudi omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, uporaba bi bila mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela.
Povečanje odgovornosti staršev pri opravičevanju odsotnosti
V predlogu se prav tako podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti, pri čemer se po navedbah ministrstva povečuje odgovornost staršev. Razrednik ne bo več opozarjal staršev, naj opravičijo odsotnost otroka v šoli, šola pa bo lahko ob daljših neopravičenih odsotnostih obvestila pristojni center za socialno delo in podala predlog uvedbe prekrškovnega postopka zoper starše, so pojasnili na ministrstvu.
Po navedbah ministrstva je poseben poudarek na zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja, pri čemer novela opredeljuje ukrepe za obvladovanje neprimernega ali celo nasilnega vedenja posameznih učencev, ki ogrožajo nemoteno izvajanje pouka ali celo varnost drugih učencev. Predlog tako dopušča izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje preostalih udeležencev, tako da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.
Obvezen nov predmet informatika in digitalne tehnologije
Po predlogu se v obvezni program 7. razreda uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije, s čimer želijo po pojasnilih ministrstva učencem sistematično zagotoviti temeljna znanja tega področja ter razumevanje sodobnega digitalnega sveta.
Ureja se tudi ocenjevanje učencev, ki so odsotni zaradi neopravičenih razlogov
Kot so navedli, so v predlogu jasneje opredeljena pravila glede ocenjevanja znanja, med drugim se ureja ocenjevanje učencev, ki so odsotni zaradi neopravičenih razlogov. To pomeni, da bodo neupravičeno odsotni neocenjeni učenci do konca šolskega leta opravljali predmetne izpite iz teh predmetov. Dodana je tudi določba, da učenci 7. in 8. razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.
V predlogu besedila novele, ki je bilo v javni razpravi, je bila predvidena tudi uvedba opisnega ocenjevanja v 3. razredu, kot to velja za 1. in 2. razred, ki pa je bila deležna več kritik strokovne javnosti. V predlogu besedila, ki ga je danes obravnavala vlada, razširitve opisnega ocenjevanja ni več.
Ure slovenskega jezika za pripadnike romske skupnosti
Med drugim je predvidena tudi določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture lahko organizira tudi za pripadnike romske skupnosti zaradi njihove uspešnejše integracije. Na podlagi zakonske spremembe bo mogoče v podzakonskem aktu šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirati ure slovenskega jezika v večjem obsegu, so pojasnili.
Na podlagi števila romskih učencev so šole že sedaj upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, sistemizacijo delovnega mesta romskega pomočnika in dodatnih strokovnih delavcev za delo z Romi. Podatki o številu romskih učencev so se do sedaj pridobivali na podlagi ocen, sprememba zakona pa v soglasju s starši predvideva pripravo uradne in zato preglednejše evidence romskih otrok, so še dodali.
Spremljevalci za otroke s posebnimi potrebami
V predlogu se tudi podrobneje opredeljuje, da se o načinu prevoza učencev s posebnimi potrebami dogovorita osnovna šola in lokalna skupnost. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, šola zagotovi spremljevalca. Po predlogu bi lahko otroci s posebnimi potrebami uveljavljali pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom.
STA