Zaradi vojne v Ukrajini, zaostrenih globalnih razmer, ameriških carin in domačih zakonodajnih novosti Slovenijo po novem letu čaka val pomembnih gospodarskih in socialnih sprememb. Na Slo24.si so zbrali ključne informacije, ki so jim posredovali pristojni državni organi.
Okrevanje pod vplivom svetovne negotovosti
Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi se gospodarska rast Slovenije v letu 2026 okrepila. Po umirjeni aktivnosti letos bo rast prihodnje leto pospešila z 0,8 na 2,1 odstotka. Glavno gonilo naj bi bilo okrepljeno tuje povpraševanje, ki ga že nakazujejo izboljšani kazalniki gospodarske klime ter bolj optimistične napovedi največjih trgovinskih partneric.
K rasti naj bi prispevale tudi višje investicije v izvozno usmerjene kapacitete ter gradbene in stanovanjske projekte. Dohodki prebivalstva naj bi rasli hitreje od inflacije, kar bo spodbujalo zasebno potrošnjo, višja državna potrošnja pa bo povezana z uvajanjem novih pravic v dolgotrajni oskrbi.
Inflacija bo letos nekoliko nad 3 odstotki, predvsem zaradi cen hrane, a naj bi se v 2026 znižala na približno 2,3 odstotka. Kljub rekordni zaposlenosti se skupno število zaposlenih zaradi demografskih trendov ne bo bistveno povečalo, večino novih zaposlitev pa bodo zapolnili tuji delavci.
Umar opozarja, da napovedi spremlja visoka negotovost: zaostrovanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu bi lahko ponovno dvignilo cene energentov, hrane in prevoza ter povzročilo motnje v dobavnih verigah. Vendar osrednji scenarij za leto 2026 ostaja previdno optimističen.
Minimalna plača: znesek bo znan januarja
Minimalna plača se bo tudi tokrat uskladila v skladu z zakonom, torej najmanj v višini rasti življenjskih stroškov. Na Ministrstvu za delo poudarjajo, da se pri določanju dviga upoštevajo tudi gibanje plač, gospodarska rast in razmere na trgu dela.
Nov znesek bo minister za delo določil po posvetovanju s socialnimi partnerji najpozneje do 31. januarja 2026, veljal pa bo za delo, opravljeno od 1. januarja naprej. Višina uskladitve trenutno še ni znana.
Pokojnine: uvedba nove formule usklajevanja
V letu 2026 bo začela veljati nova formula za usklajevanje pokojnin in nadomestil, kot jo določa novela ZPIZ-2O. Uskladitev bo temeljila na dveh elementih:
polovici rasti bruto plače med januarjem in decembrom preteklega leta ter
polovici rasti cen življenjskih potrebščin v istem obdobju.
Stopnjo uskladitve bo na podlagi podatkov Statističnega urada določil Svet ZPIZ, objavljena pa bo v drugi polovici februarja. Kolikšno bo dejansko povišanje povprečne pokojnine, za zdaj še ni mogoče napovedati.
Dohodnina: višje olajšave in spremembe za zavezance z dejavnostjo
Leto 2026 prinaša tudi spremembe na področju dohodnine. Dohodninska lestvica in davčne olajšave se bodo uskladile v višini 75 odstotkov rasti povprečne mesečne plače za junij 2025 glede na junij 2024, kar bo pozitivno vplivalo na neto plače.
Spremembe so predvidene tudi za zavezance, ki opravljajo dejavnost ter davčno osnovo izračunavajo preko dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Ob prejemu informacij 17. novembra 2025 še ni bilo jasno, ali bo Državni svet vložil odložilni veto, zato so določene podrobnosti še odprte.
Marca 2026 se bo uskladil tudi obvezni zdravstveni prispevek. Trenutno znaša 37,17 evra, novi znesek pa bo minister za zdravje določil februarja, glede na rast bruto plače.
Samozaposleni in podjetniki: nova pravila za normirance
Največ sprememb prihaja na področju normiranih odhodkov. Prihodkovni prag za vstop med t. i. »polne normirance« se bo podvojil – z 60.000 na 120.000 evrov. Za »popoldanske normirance« se bo meja dvignila z 30.000 na 50.000 evrov.
Hkrati se zvišujejo tudi pragovi za obvezen izstop iz sistema:
120.000 evrov za polne normirance,
50.000 evrov za popoldance,
85.000 evrov za ostale zavezance.
Prihodki nad temi mejami bodo vplivali tudi na nov sistem obdavčitve, ki uvaja progresivni stopnji 20 in 25 odstotkov, ko davčna osnova preseže določeno raven – ta ustreza prihodkom nad 120.000 evrov pri polnih normirancih in nad 50.000 evrov pri popoldancih.
Novost je tudi nova ureditev obravnave davčnega leta: upoštevali se bodo prihodki že v prvem letu poslovanja, poleg tega pa se uvaja petletno obdobje, v katerem po izstopu iz sistema normiranec ne bo mogel ponovno vstopiti.
