Analize kažejo, da bodo lastniki e-vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah pred svojimi domovi ali na parkiriščih pred službami, ko vozila dalj časa niso v uporabi. Tak način polnjenja, ki omogoča prilagajanje viškom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in viškom energije zaradi manjše porabe drugih odjemalcev, je tudi cenovno najugodnejši in ima tudi največ dobrobiti za elektroenergetski sistem, saj z naraščanjem deleža proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn električna energija postaja cenejša čez dan, kot je ponoči oziroma v koničnih intervalih, ki se jih moramo najbolj izogibati.

Pametne zasebne polnilnice, ki omogočajo vodeno polnjenje

Zato so v Elesu že leta 2018 razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8. Ta koncept med drugim predvideva, da morajo delodajalci močno povečati prisotnost pametnih polnilnic za dolgotrajno polnjenje na parkiriščih, kjer zaposleni parkirajo svoje avtomobile v delovnem času. "Logika je preprosta: če imate doma težave s polnjenjem električnega avtomobila, je rešitev polnjenje tam, kjer se avtomobil zadržuje enako časa kot doma. Ta rešitev polnjenja je robustna za 50 do 60 odstotkov vseh voznikov električnih avtomobilov," so za naš medij pojasnili na Elesu, kjer so to možnost ponudili svojim zaposlenim ter vzpostavili pametne polnilnice E8 na svojih parkiriščih. Vse odtlej ugotavljajo, da število zaposlenih, ki uporabljajo električne avtomobile, narašča.

Razvejana mreža hitrih polnilnic

Toda zgolj pametne polnilnice za dolgotrajno polnjenje niso dovolj. Vozniki v tranzitu ter vozniki tovornega in javnega potniškega prometa potrebujejo močno mrežo hitrih polnilnic, ki jim bo omogočala polnjenje v čim krajšem času. Tako kot so sedaj navajeni točiti gorivo na bencinskih servisih. Zato daje Eles enako težo hitremu in pametnemu dolgotrajnemu polnjenju električnih vozil. Ne toliko samim polnilnicam kot zagotavljanju ustreznih moči in lokacij.

"Zagovarjamo idejo, da se polnilnice postavijo na funkcionalnih lokacijah, kjer lahko zagotovimo hitro polnjenje večjega števila vozil, z najboljšo uporabniško izkušnjo za voznika. To je tudi bistvo Elesovega koncepta Pentlja."

"Bolj kot razpršiti polnilnice po številnih malih lokacijah, ki bodo ponujale eno ali dve polnilnici, se nam zdi pomembno uporabnikom zagotoviti zelo dobro, kvalitetno in zanesljivo uporabniško izkušnjo na nekoliko manjšem številu točk z izjemno veliko močjo. V polnilnih parkih torej. Govorimo seveda o polnilnih parkih, ki po moči predstavljajo novo dimenzijo v okviru elektroenergetskega omrežja."

Vlada za pravočasni razvoj hitre polnilne infrastrukture načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe. V Elesu so prepričani, da glede na kompetence na področju elektroprometnega sistema in razpolaganje s simulacijskimi orodji za napoved potreb po elektrifikaciji prometa ter glede na večdesetletne izkušnje z upravljanjem javne infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije ponujajo optimalno rešitev za opravljanje te gospodarske javne službe.

Slovenija bo do leta 2027 na avtocestnem križu potrebovala od 30 do 50 lokacij hitrih polnilnic

V naslednjih letih bodo ključne aktivnosti usmerjene v gradnjo hitre polnilne infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih.  "S trenutno enega do dveh polnilnih mest je treba čim prej preiti na pet, deset ali več polnilnih mest na lokacijo. Hkrati se mora povečati tudi moč polnjenja na posamezni polnilnici s trenutnih 50 kW na 150 kW, 250 kW ali 350 kW, s čimer se čas polnjenja iz dobre ure skrajša na 30 ali 15 minut. Ob predvideni rasti števila električnih vozil bo Slovenija do leta 2027 na avtocestnem križu potrebovala od 30 do 50 lokacij hitrih polnilnic, ki bodo zagotavljale od pet do deset polnilnih mest." Za zagotovitev večjega števila zmogljivejših hitrih polnilnic na obstoječih avtocestnih postajališčih je seveda potrebna nadgradnja energetskih priključkov. Večina obstoječih počivališč ima nizko priključno moč, saj ni bilo potrebe po večji. A za večje število hitrih polnilnic ponudniki polnjenja potrebujejo večjo priključno moč in srednjenapetostni priključek, ki ga na počivališču običajno ni in je to lahko tudi nekaj kilometrov stran.

To pa pomeni gradnjo novega kablovoda, dolgotrajne postopke in visoke stroške. Za gradnjo javne infrastrukture bo tako sklopu JGS Park poskrbel Eles, za gradnjo dejanskih polnilnih mest pa ponudniki, ki se bodo prijavili na javni razpis. "A tudi nadgradnja polnilne infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih je le srednjeročna rešitev in le za osebna, ne za tovorna vozila. Zato je potrebno razmišljati o novih lokacijah, ki bodo v prvi vrsti namenjene polnjenju vseh vrst električnih vozil: osebnih, dostavnih, tovornih, komunalnih in vozil javnega potniškega prometa."

Polnilni parki velikih moči

Pri izbiri ustreznih lokacije za vzpostavitev polnilnih parkov velikih moči je potrebno poleg bližine prometnih poti in primerno zmogljive elektroenergetske infrastrukture upoštevati tudi druge kriterije: od prostorskih in okoljskih omejitev do bližine predvidenih parkov obnovljivih virov energije, saj je e-mobilnost trajnostna oblika transporta le, če se vozila polnijo z energijo iz nizkoogljičnih virov.

Na Elesu pojasnjujejo, da takih lokacij, kjer se ceste in elektroenergetsko omrežje približajo, v Sloveniji ni veliko, zato so v skladu z zakonodajo opredeljene kot geografsko omejene javne dobrine.

"Na posameznemu polnilnemu parku bo zaradi bližine zmogljivega elektroenergetskega omrežja lahko zagotovljene dovolj priključne moči za zanesljivo delovanje 40 do 60 hitrih polnilnic za osebna vozila ter 10 do 20 hitrih polnilnic za avtobuse in gospodarska oziroma tovorna vozila (kar je s stališča oskrbe primerljivo s sedanjimi 12 do 16 točilnimi mesti za fosilna goriva)."

Trg polnilne infrastrukture za električna vozila bo bistveno drugačen, kot je današnji trg z naftnimi derivati. Obstoječim ponudnikom polnjenja se bodo pridružili novi, ki bodo pogosto vezane na blagovno znamko proizvajalca vozil. Pričakujejo, da bo Eles z oddajanjem (Eles bo zagotovil osnovno infrastrukturo, potem pa lokacije oddal, postavitev polnilnice pa bo v domeni drugih družb) priključno-prostorskih zmogljivosti v polnilnih parkih na javnih dražbah zagotovil konkurenčne pogoje zasebnim investitorjem in omogočil sobivanje različnih ponudnikov. "Na tak način bomo dosegli čim boljšo izkoriščenost infrastrukture in kakovost storitev, prilagojeno različnim uporabnikom. Glavna skrb pa bo voznikom zagotavljati zanesljivo in hitro oskrbo z energijo ter prostor za prijeten in varen postanek, kjer bodo uporabniki čas polnjenja lahko izkoristili za počitek, malico ali delo."

Pilotna projekta v Kranju in Novem mestu

Polnilnih parkov zaradi vseh potrebnih postopkov ni mogoče postaviti iz danes na jutri, zato so se na Elesu lotili dveh pilotnih projektov. Za vzpostavitev elektroenergetske infrastrukture za pilotna polnilna parka so v okviru mednarodnega projekta GreenSwitch pridobili nepovratna evropska sredstva. Prvi polnilni park bo vzpostavljen v neposredni bližini avtoceste pri Novem mestu in bo obsegal več kot 50 hitrih polnilnic za osebna vozila in 10 do 15 zmogljivih polnilnic za avtobuse in gospodarska vozila.

[[image_3_article_87113]]

Polnilni park Novo mesto bo zgrajen v treh etapah, prva naj bi bila zaključena konec leta 2028, nadaljnji etapi si bosta nato predvidoma sledili na pet let. Polnilni park se bo tako širil sočasno z rastjo potreb po polnilni infrastrukturi.

"Lokaciji Kranj in Novo mesto, ki ju razvijamo v okviru projekta GreenSwitch, smo izbrali na podlagi analize potencialnih lokacij polnilnih parkov velikih moči in velikega interesa lokalne skupnosti za vzpostavitev polnilnega parka v njihovem lokalnem okolju.

Obe tudi ležita v bližini vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, za katerega evropska uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva državam članicam med drugim določa tudi obvezne cilje za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil."

Drugi polnilni park, kjer bo prostora za okvirno 17 hitrih polnilnic, nastaja na Primskovem v Kranju in bo približno kilometer vožnje oddaljen od izvoza z avtoceste. Namenjen bo hitremu polnjenju električnih avtobusov, s katerimi podjetje Arriva že sedaj občanom Kranja zagotavlja trajnosti javni prevoz, osebnih vozil in različnih gospodarskih vozil. "Vzporedno že iščemo dodatne lokacije za podobne projekte. Polnilna parka bosta zasnovana tako, da bosta zadovoljila potrebe različnih skupin uporabnikov." Cilj je, da bosta lokaciji vzpostavljeni med leti 2026 in 2028. V vmesnem času bo Eles objavil razpis, saj bo priključno moč razdelil med različne upravljalce polnilnic.

[[image_2_article_87113]]

Skladno z Uredbo (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva morajo države članice na vseevropskem prometnem omrežju (Trans-European Transport Network, TEN-T) do leta 2030 poskrbeti, da bo e-vozilom vsakih 60 km na voljo ustrezna polnilna infrastruktura. V Sloveniji to pomeni od 10 do 15 polnilnih parkov ob TEN-T omrežju. "Izziva pravočasne izgradnje mreže hitrih polnilnic ne smemo podcenjevati, saj uskladitev prometnih in elektroenergetskih ter prostorskih in okoljskih vidikov zahteva sodelovanje številnih deležnikov in strokovnih služb. Zato so ti postopki velikokrat dolgotrajni. Vlada je ta izziv prepoznala in za pravočasni razvoj hitre polnilne infrastrukture v Zakonu o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe, ki bo upravljala podporno infrastrukturo in priključne zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje," so nam pojasnili v Elesu. 

Električna mobilnost prehaja v fazo pospešene rasti 

Zanimalo nas je še, ali - glede na nestabilnost dobave naftnih derivatov - v Elesu opažajo pospešeno zanimanje za električno mobilnost. "Glede na rast števila projektov, vezanih na električno mobilnost, ocenjujemo, da zanimanje za električno mobilnost prehaja iz faze začetnega navdušenja v fazo pospešene rasti. Na to kaže tudi precejšen porast deleža električnih vozil med vsemi novo registriranimi vozili v letu 2025."

Pojasnjujejo, da družba Eles sicer ni komercialni ponudnik storitve polnjenja, temveč sistemski operater, ki zagotavlja osnovno elektroenergetsko infrastrukturo. "Eles torej pri teh projektih ne nastopa kot investitor v polnilno infrastrukturo, zadolžen je za vzpostavitev elektroenergetske infrastrukture. Po pridobitvi koncesije in izgradnji polnilnih parkov bo Eles za oddajo kapacitet polnilnih parkov objavil razpis. Priključne kapacitete bodo v preglednem in tržno zasnovanem postopku dodeljene različnim upravljavcem storitev polnjenja, saj želimo zagotoviti optimalne storitve za končne uporabnike."

Trenutno imajo na distribucijsko omrežje večji vpliv toplotne črpalke kot pa polnjenje električnih vozil

Danes je na slovenskih cestah nekaj več kot 20.000 električnih avtomobilov (podatki Statističnega urada RS), kar predstavlja dober odstotek vseh registriranih osebnih avtomobilov. V letih 2021- 2023 smo imeli zelo hitro rast, ki se je v letu 2024 po podatkih Sursa umirila, vendarle pa bi lahko kmalu po letu 2030 dosegli 300.000 električnih vozil. "Vse dosedanje mednarodne študije so pokazale, da z zagotavljanjem električne energije za potrebe polnjenja vseh vrst električnih vozil ne bo težav. Trenutno imajo na distribucijsko omrežje večji vpliv toplotne črpalke kot pa polnjenje električnih vozil v individualnih stanovanjskih objektih na urbanih in podeželskih območjih. Vendarle pa se bo vpliv e-polnilnic na distribucijsko omrežje v prihodnje povečeval."

[[image_1_article_87113]]

Analiza električnih vozil (EV) je narejena od leta 2014 do leta 2023 za baterijska vozila (BEV) in priključne hibride (PHEV) osebnih vozil (OA), lahka tovorna vozila (LTV), težka tovorna vozila (TTV) in za avtobuse (BUS). Prognoza števila električnih vozil, njihove porabe električne energije in konične obremenitve pa je narejena na podlagi treh scenarijev od leta 2024 do leta 2034. Kot pričakovan scenarij je upoštevan scenarij 3.

Pričakujemo pa lahko, nadaljujejo, da bo večji delež električnih vozil vplival na napetostni profil v omrežju. "Razpršeni viri povzročajo predvsem višanje napetosti na priključnem mestu, električna vozila pa povečujejo obremenitev omrežja in s tem tudi povišujejo padce napetosti. Rešitev za to so pametne omrežne rešitve, ki jih že leta uvaja Eles in omogočajo vzdrževanje ustreznega napetostnega profila v spreminjajočih se razmerah. Z vgrajevanjem in uporabo naprednih tehnologij bomo čim bolj izkoristili obstoječe omrežje."