Slovenci v velikem številu zapuščajo domači trg dela in iščejo zaposlitev v tujini, predvsem v Avstriji. V zadnjih desetih letih se je število Slovencev, ki se vozijo na delo v Avstrijo, povečalo za več kot dvakrat. V tujini trenutno dela že okoli 3 % delovno aktivnih Slovencev. Privlačijo jih predvsem višje plače in boljši delovni pogoji. A gre za trend, ki ima velike posledice za slovensko gospodarstvo in družbo. O njegovem vplivu smo se pogovarjali tudi s Štajersko gospodarsko zbornico (ŠGZ).

Več kot 20.000 Slovencev se vozi v službo v tujino

Na Finančni upravi (Furs) sicer ne vodijo evidence o številu delavcev, ki živijo v Sloveniji in delo opravljajo v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, hranijo pa podatke o davčnih zavezancih, ki so davčni rezidenti Slovenije in so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka ter so napovedali dohodke iz tujine za leto 2022. Gre le za delavce, ki so uradno zaposleni v tujini.

Leta 2022 je bilo takih čezmejnih delavcev migrantov 24.986. Po podatkih Fursa je bilo leta 2022 od tega 16.437 delavcev zaposlenih v Avstriji. Če primerjamo s številom zaposlenih v tujini iz leta 2013, se je število v devetih letih povečalo za več kot dvakrat. Leta 2013 je bilo skupno število zaposlenih v tujini 10.795, od tega 7.251 v Avstriji in 3.544 v drugih državah. Jasno je torej, da je delanje v tujini, sploh v Avstriji, za Slovence vedno bolj privlačno.

[[image_2_article_69127]]

Opomba: Upoštevani so vsi dohodki od 1101 do 1111 razen 1106 (pokojnine).

Podobne podatke beležijo tudi na Statističnem uradu RS. Sodeč po podatkih raziskovanja 'Aktivno in neaktivno prebivalstvo' se je število delovno aktivnih, ki delajo v Avstriji, v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Podoben trend se kaže tudi pri na splošno zaposlenih delavcev v tujini. 

[[image_3_article_69127]]

Pred desetimi leti je bilo tako v tujini zaposlenih okoli 1,8 % delovno aktivnih Slovencev, lani pa okoli 3%, od tega dve tretjini v Avstriji. V Sloveniji medtem zadnja leta beležimo upadanje brezposelnosti in pomanjkanje delavcev. Sodeč po aktualnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje iz julija 2024, največ delavcev primanjkuje na območju izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalne dejavnosti ter gradbeništva.

Štajersko gospodarstvo občuti številne posledice že v vseh sektorjih

Na Štajerski gospodarski zbornici pojasnjujejo, da štajersko gospodarstvo zaradi tega trenda občuti številne posledice že v vseh sektorjih, pri čemer še posebej poudarjajo zmanjšanje davčnih prihodkov za državo in izgubo znanj ter izkušenj, kar lahko negativno vpliva na konkurenčnost slovenskih podjetij. Z množičnim odseljevanjem mladih in izobraženih ljudi se spreminja tudi demografska slika, ki lahko dolgoročno negativno vpliva na pokojninski sistem. 

Na ŠGZ sicer težko ocenijo, ali je pomanjkanje kadra na določenih področjih povezano z zaposlovanjem v tujini, a poudarjajo, da se trg dela danes naglo spreminja. Dinamični razvoj gospodarstva zahteva vedno bolj specializirane kadre. Tako se podaljšujejo obdobja izobraževanja in usposabljanja, saj tudi za enostavnejša dela potrebujemo kompleksnejše znanje in spretnosti. Dodaten problem so tudi demografski izzivi. Ena od ključnih ovir je neravnovesje med številom mladih, ki vstopajo na trg dela, in številom starejših delavcev, ki se upokojujejo. Zadnjih je precej več, kar pomeni, da bo pomanjkanje aktivnih delavcev med 25. in 59. letom starosti pri nas vse večje.

Veliko izzivov za štajersko gospodarstvo

"Štajerska regija je tradicionalno močno industrijsko središče Slovenije, s podjetji, ki so uspešna na globalnih trgih. Vendar pa se sooča z vedno večjimi izzivi, ki vplivajo na njeno konkurenčnost, odhod kvalificirane delovne sile v tujino je le en od segmentov. Povečana globalna konkurenca, hitri tehnološki razvoj in digitalizacija poslovanja zahtevajo od podjetij nenehne prilagoditve. Starajoče se prebivalstvo in odhod mladih v tujino povzročata pomanjkanje kvalificirane delovne sile, zlasti v tehnološko zahtevnih sektorjih. Povečane cene energije in surovin ter visoka inflacija znatno povečujejo stroške poslovanja in zmanjšujejo profitne marže. Podnebne spremembe in vse večji poudarek na trajnostnem razvoju pa med drugim zahtevajo od podjetij, da prilagodijo svoje proizvodne procese in razvijejo nove, okolju bolj prijazne izdelke," razlagajo na ŠGZ.

V največji regijski gospodarski zbornici v Sloveniji medijo, da se vlada te problematike zaveda in je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za zadrževanje delovne sile in privabljanje novih kadrov, vendar je treba priznati, da so izzivi kompleksni in da so potrebni dodatni napori za doseganje dolgoročnih rezultatov.

ŠGZ si med drugim želi, da bi razbremenili slovenske plače in povečali neto izplačila

Na ŠGZ ob tem opozarjajo, da sta za uspešno reševanje izzivov, povezanih z odhodom delovne sile iz Slovenije, ključni zavest o kompleksnosti problema in usklajeno delovanje vseh deležnikov.

"Odločevalce že več let opozarjamo, da je za uspešno reševanje problematike odhoda delovne sile potrebno izvesti več ukrepov, med drugim tudi: tesnejše sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami, saj je izobraževalni sistem treba prilagoditi potrebam gospodarstva in zagotoviti, da bodo mladi pridobili znanja in spretnosti, ki bodo potrebna na trgu dela prihodnosti. Dodatno je potrebno poenostaviti postopke za zaposlovanje tujih delavcev. Razbremeniti plače in posledično povečati neto izplačila delavcem," razlagajo na ŠGZ, kjer zastopajo interese gospodarskih subjektov na področju celotne regije, s ciljem večjega vpliva na oblikovanje pogojev gospodarjenja, kar omogoča kakovostno rast in razvoj podjetij v regiji, državi in v tujini.

Ocenjujejo, da še je ključno vlaganje v raziskave in razvoj, kar bi spodbujalo inovacije in ustvarjalo nova delovna mesta in spodbujanje podjetništva, kar bi tudi ustvarilo nova delovna mesta in povečalo fleksibilnost trga dela.

Vladi bi še predlagali izboljšanje delovnih pogojev, kot so varnost pri delu, možnosti za napredovanje in usklajevanje dela in družinskega življenja. "Uravnoteženo poslovno okolje, ki spodbuja podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest, ustvarja tudi številne priložnosti za zaposlitev. Dodatno bi k uravnoteženju tokov delovne sile pripomoglo tudi tesnejše sodelovanje s sosednjimi državami na področju gospodarstva," še dodajo na ŠGZ.