Čeprav je Slovenija med državami z visokim življenjskim standardom in kot socialna država za svoje prebivalce skrbi na mnogih ravneh, je tudi pri nas mogoče zaznati materialno prikrajšanost. Kakšno je stanje v naši okolici in česa ljudem najbolj primanjkuje?

Slika je simbolična

Skoraj petina prikrajšanih

V Sloveniji je bilo v letu 2008 oseb, ki so bile materialno prikrajšane za najmanj 3 in največ 9 prej naštetih elementov, 16,9 %, kar pomeni 330 000 Slovencev. Če se je v naslednjih dveh letih stanje nekoliko izboljšalo, je leta 2011 številka narasla na kar 345 000 materialno prikrajšanih Slovencev. Podobno stanje je vladalo vse do leta 2014, kasneje pa se je število materialno prikrajšanih precej zmanjšalo, v lanskem letu je bilo takih Slovencev 10,4 % oziroma 210 000.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so materialno prikrajšane osebe tiste, ki živijo v gospodinjstvu, za katerega je značilnih od 3 oz. 4 do 9 elementov prikrajšanosti, ki so posledica pomanjkanja finančnih virov.

Kazalniki prikrajšanosti

Ti elementi so: zamuda pri plačilu hipoteke ali najemnine, rednih stanovanjskih stroškov, obrokov za kredit ali drugih odplačil posojil; zmožnost gospodinjstva, da si vsi člani lahko privoščijo enotedenske letne počitnice; zmožnost gospodinjstva, da si privošči mesni ali ali enakovreden vegetarijanski obrok vsak drugi dan; zmožnost gospodinjstva, da iz lastnih sredstev poravna nepričakovane izdatke v višini praga tveganja revščine iz prejšnjega leta; da si gospodinjstvo ne more privoščiti fiksnega ali mobilnega telefona, barvnega televizorja, pralnega stroja in osebnega avtomobila ter da si ne zmore zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja.

Materialno stanje Podravske

V Podravski regiji takoj za Pomursko živi največ materialno prikrajšanih, leta 2008 je bilo takih kar 67 000 posameznikov, kar je več kot petina prebivalcev Podravske. V desetih letih se je številka zmanjšala na 40 000 materialno prikrajšanih prebivalcev.

Koliko Slovencev si ne more privoščiti novih oblačil, več parov čevljev ali občasne kave v lokalu?

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da si leta 2014 novih oblačil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni moglo privoščiti kar 10 % Slovencev, več kot dveh ustreznih parov čevljev ni mogel kupiti 1 %, druženja ob kosilo ali pijači enkrat mesečno finančno ni zmoglo 9 %, plačljivih prostočasnih aktivnosti 22 % , možnosti interneta doma zaradi pomanjkanja denarja ni imelo 3% Slovencev, prav tako pa skoraj 10 % ni imelo manjše vsote denarja, s katero bi si lahko privoščili kavico ali kako drugo malenkost zase.

V letu 2014 si vsak peti Slovenec ni mogel privoščiti plačljivih prostočasnih aktivnosti.

V lanskem letu si je omenjene dobrine lahko privoščilo več ljudi, zaradi pomanjkanja denarja pa si plačljivih prostočasnih aktivnosti, med katere sodijo rekreacija, obisk kina, koncertov, športnih prireditev, gledališča, tečajev in podobnega, še vedno ne more privoščiti 15 % ljudi.

Vir podatkov: Statistični urad RS