Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča bolj prožne oblike financiranja in širi krog upravičencev do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Komentarje na predlagani zakon je mogoče oddati do 2. septembra.

Omogočanje bolj prožnih oblik financiranja

Temeljni cilj predlaganega zakona je, da se v primerih naravnih nesreč zagotovi možnost hitre in učinkovite odprave nastalih posledic, je ministrstvo zapisalo v dokumentaciji, objavljeni na spletnih straneh e-Uprave. Namen predlaganih zakonskih sprememb je po navedbah ministrstva izboljšati sposobnost države pri obvladovanju in zmanjševanju škod, ki jih povzročijo naravne nesreče, ter zagotavljati celostne, hitrejše in bolj učinkovite rešitve.

S predlaganimi spremembami se omogoča bolj prožne oblike financiranja. Obenem bi se povečalo sredstva, namenjena za odpravo posledic naravnih nesreč ter razširilo krog upravičencev do pomoči, da bi vključeval tudi kategorije, ki po dosedanji zakonski ureditvi niso upravičeni do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč.

Prav tako želijo na ministrstvu s spremembami poiskati učinkovito rešitev na področju kreditiranja fizičnih oseb preko ugodnih stanovanjskih posojil. Predlaga novela širi tudi nabor osebnih podatkov za hitrejšo obdelavo vlog prebivalstva.

Prenos dopusta za tiste, ki zaradi nujnih delovnih potreb niso mogli izrabiti letnega dopusta

Med poglavitnimi rešitvami predlagane novele so na ministrstvu izpostavili ureditev prenosa dopustov za zaposlene, ki zaradi nujnih delovnih potreb ob nastanku naravnih nesreč niso mogli izrabiti letnega dopusta. Preostanek dopusta za preteklo koledarsko leto bi lahko po predlogu izrabili do 31. decembra tekočega koledarskega leta.

Predlagane zakonske spremembe predvidevajo tudi finančno pomoč za obnovo stanovanja, v katerem na dan nastanka naravne nesreče lastnik stanovanja še ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, niti ni bilo naseljeno, zgrajeno pa je bilo na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja.

Prav tako se ukrepe finančnega inženiringa ne bi več uporabljalo zgolj za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ampak tudi za odpravo škode na stvareh ter škodo v kmetijstvu. S predlagano spremembo bi se tako omogočilo, da so ukrepi finančnega inženiringa namenjeni upravičencem iz gospodarstva in kmetijstva.

S predlagano novelo bi se obenem črtal del 46. člena, ki se nanaša na prepoved izplačil dobičkov in nagrad poslovodstvu za in v letu 2023. Na ministrstvu menijo, da izplačilo odškodnine ne sme biti vezano na dobro poslovanje podjetja in posledično na izplačilo dobička oziroma drugih ugodnosti poslovodstvu ali na nakup lastnih delnic.

Obravnava po skrajšanem postopku

Ker je sprejem predlagane novele nujen, bodo pristojni rešitev za ustrezno nadomestno določbo uredili v okviru naslednje novele, katere priprava se bo začela takoj po sprejemu dotične novele.

Predlagana novela nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, je še navedeno v dokumentaciji. Predlagano novelo bi se obravnavalo po skrajšanem postopku.

STA