Izraz "woke" izvira iz 30. let prejšnjega stoletja v ZDA, kjer je sprva označeval družbeno zavest in boje proti rasni diskriminaciji. Kot poudarja portal slo24.si, pa se je v širšem pomenu uveljavil šele po letu 2010, ko je začel zajemati tudi pravice žensk, LGBTQ+ skupnosti in drugih ranljivih skupin.
Kakšen vpliv ima na kulturo, podjetja, izobraževanje?
V sodobnem diskurzu pogosto označuje pretirano poudarjanje družbene pravičnosti, kar kritiki opisujejo kot moralno nadvlado nad ostalimi. Prej omenjeni portal ob tem opozarja, da je izraz danes večplastno razumljen. Po eni strani kot gibanje za odpravo diskriminacije, po drugi strani pa tudi kot ideologija, ki skuša posegati v temeljne družbene norme.
Gibanje naj bi imelo velik vpliv na kulturo, medije, podjetja in izobraževanje, še posebej v ZDA, kjer se povezuje predvsem z Demokratsko stranko.
Slovenski "woke" ni identičen ameriškemu
V Sloveniji se, kot navaja slo24.si, woke ideja prenaša prek kulturnega vpliva zahoda in se najpogosteje povezuje z nevladnimi organizacijami, kot so Inštitut 8. marec, Legebitra, Parada ponosa in druge.
A slovenski "woke" ni identičen ameriškemu, saj se bolj kot na pravne norme osredotoča na socialno-ekonomsko redistribucijo kot sredstvo odprave diskriminacije. Po ugotovitvah prej omenjenega portala pa politične stranke, ki v Sloveniji najbolj zagovarjajo woke-agendo, denimo Levica, pa tudi SD in delno Gibanje Svoboda, od tega nimajo političnih koristi. Ravno nasprotno: gibanje prebujenstva bolj uspešno mobilizira nasprotno stran političnega spektra, zlasti SDS in NSi, ki izkoriščata "anti-woke" narativo na referendumih in kulturnih vprašanjih.
