Uporabnik pod imenom 'Silvester' se je na vlado obrnil s pobudo, da se v slovenski pravni red ali vsaj na ravni občinske zakonodaje vključi določba, ki bi jasno določala odgovornost lastnikov hišnih ljubljenčkov (zlasti psov), da ti ne motijo nočnega miru. Da bi preverili, koliko ljudi dejansko prijavi lajanje psov in, kakšne so posledice prijav, smo se obrnili na Generalno policijsko upravo.

"Nočni lajež je pogosto znak, da se pes ne počuti dobro"

"Kot verjetno veste, je nočni mir zakonsko zaščiten, a žal motenje s strani živali – konkretno lajež psov ponoči – pogosto ni zajeto v obstoječih določbah. Kot občan, ki po več neprespanih nočeh (zaradi sosedovega psa, ki cele noči laja), poskuša najti rešitev v okviru občinskih služb, sem bil neprijetno presenečen, ko so mi svetovali, da se »dogovorim z lastnikom sam«. To sicer v mojem primeru gre, saj imam dobre sosedske odnose, a to ni sistemska rešitev in ni zagotovilo za vse primere," je zapisal uporabnik.

"Če že toliko pozornosti (in pravilno) namenjamo pravicam in zaščiti živali, menim, da bi morali v enaki meri razmišljati tudi o odgovornostih lastnikov, saj vzgoja, skrb in obvladovanje vedenja psa spada v to odgovornost," je nadaljeval in ob tem dodal, da je poleg tega nočni lajež pogosto tudi znak, da se pes ne počuti dobro, bodisi fizično bodisi psihično (osamljenost, stres, lakota, dolgočasje), kar pomeni, da tudi žival trpi in potrebuje pomoč. Ureditev tega področja bi torej, po mnenju uporabnika, služila tako zaščiti miru in zdravja ljudi kot tudi dobrobiti živali.

"Takšno stanje je neznosno in vpliva na zdravje ter kakovost življenja"

Uporabnik je zato predlagal, da se na ustrezni ravni (državni ali občinski) sprejme določba, ki lastniku psa nalaga dolžnost, da "ponoči poskrbi, da pes ne moti okolice z lajanjem, in da bi bilo to mogoče tudi uradno prijaviti ter sankcionirati ob ponavljajočih se kršitvah".

"Naj poudarim, da tudi sami imamo psa, vendar smo vedno poskrbeli, da ne moti okolice – z vzgojo, prisotnostjo in primerno oskrbo. Vemo, da je to mogoče in da ni normalno, da pes cele noči laja. Posebej poleti, ko je zaradi visokih temperatur nemogoče imeti zaprta okna, je takšno stanje neznosno in vpliva na zdravje ter kakovost življenja," je zaključil.

Pobuda poslana v obravnavo pristojnemu ministrstvu

Ker je pobuda naletela na izjemen odziv, kar 67 uporabnikov je namreč glasovalo za in le 22 proti, je bila 27.6. poslana v obravnavo pristojnemu ministrstvu. Odgovora zaenkrat še ni, smo se pa za dodatna pojasnila obrnili na Generalno policijsko upravo.

Kot so uvodoma pojasnili, policija ne vodi podatkov o številu klicev zaradi eventualnega motenja nočnega miru zaradi pasjega laježa, vodijo pa podatke o kršitvah 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), (povzročanje hrupa). Ker policisti tovrstne postopke pogosto zaključijo brez sankcije (globe) oziroma z opozorilom kršitelja po določbah 53. člena Zakona o prekrških, so podatke v spodnji tabeli razčlenili tudi po tem kriteriju.

[[image_1_article_79245]]

Ob tem pa so dodali, da ob spremljanju dnevnih dogodkov ugotavljajo, da tovrstnih prijav (zaradi pasjega laježa) ni veliko oziroma niso pogoste.

Kakšni so postopki policije ob prijavi motenja nočnega miru zaradi pasjega laježa?

Kot so pojasnili, se policija vedno odzove na prejete prijave, jih preuči in v okviru svojih pooblastil ustrezno ukrepa. "Policisti na kraju dogodka preverijo okoliščine, zberejo informacije, ugotavljajo ali so morebiti podani elementi oziroma okoliščine, ki bi morda kazale na kakšno drugo kršitev (npr. po določilih Zakona o zaščiti živali)," so pokomentirali in dodali, da obstoječa zakonodaja s področja ZJRM-1 ne zajema pasjega laježa v smislu hrupa oz. kršitve 8. člena. Sicer so posameznikom za zaščito lastnih interesov na voljo tudi drugi pravni instituti.

"V primeru pasjega laježa, kjer torej imisije hrupa povzroča žival, ki je skladno s 15.a členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) živo čuteče bitje, je treba upoštevati tudi vidik zaščite živali, ki jih določa Zakon o zaščiti živali Uradni list RS, št. 38/13, s spremembami in dopolnitvami. Če gre za sum neustrezne reje oz. neustrezne skrbi za žival, nadzor nad tem izvajajo uradni veterinarji. Vsak posameznik pa seveda lahko zavaruje svoje pravice tudi po sodni poti, se pravi z vložitvijo tožbe na pristojnem sodišču," so zaključili.