Počasi se bliža rok, do katerega morajo delodajalci sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zaposlenim zagotovili pravico do odklopa. Zlasti manjši delodajalci imajo pri implementaciji težave in tožijo, da je zakon v zvezi z ukrepi presplošen. Na ministrstvu za delo pa vztrajajo, da je spočit delavec ne le bolj zdrav, temveč tudi bolj učinkovit.

Časa le še nekje mesec in pol

Slovenija je ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, delodajalci pa morajo ustrezne ukrepe za njeno zagotavljanje sprejeti do 16. novembra.

"Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oz. upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe," so za STA spomnili na ministrstvu za delo.

Delodajalci že doslej dolžni spoštovati določbe o delovnem času

Kot so opozorili, zaposleni zunaj delovnega časa že zdaj niso zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, "s pravico do odklopa pa bo delodajalec za ta namen dolžan sprejeti ukrepe".

Pravica do odklopa namreč izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela, so pojasnili. "Efektivni delovni čas je na podlagi zakona namreč vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti pa delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj," so navedli.

Novela zakona ukrepov ne konkretizira, je pa ministrstvo pred časom objavilo več primerov tujih podjetij, ki so že ukrepala. Med njimi so izklop strežnikov elektronske pošte, možnost zaposlenih, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu, sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna, omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času ter drugi.

Delodajalec vas mora o ukrepih obvestiti

Delodajalec mora sicer ukrepe opredeliti v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma podjetja. O sprejetih ukrepih mora delavce pisno obvestiti na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije.

Delodajalci, pri katerih ni sindikata, morajo predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oz. delavskemu zaupniku. Ta ima za oblikovanje mnenja osem dni časa, delodajalci pa se morajo do mnenja pred sprejetjem ukrepov opredeliti. Delodajalci, pri katerih ni organiziranega sveta delavcev oz. nimajo niti sindikalnega zaupnika, morajo o vsebini ukrepov pred njihovim sprejetjem delavce zgolj obvestiti na njihov običajen način.

Mali delodajalci v večjih težavah kot veliki

In kako smo v Sloveniji pripravljeni na novosti? Kot je razvidno iz navedb delodajalskih združenj, imajo težave zlasti obrtniki in mali podjetniki. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) namreč že od poletja beležijo prošnje za nasvete, "kako in kje urediti ukrepe ter kateri so primerni ukrepi".

"Problem so presplošne zakonske definicije, ki kakšnih konkretnih rešitev o vsebini ukrepov ne vsebujejo. Nadalje zakonska rešitev predvideva primarno določitev ukrepov s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Torej so prisiljeni delodajalci, ki jih kakšna kolektivna pogodba dejavnosti zavezuje, počakati, ali bo ta naslovila ukrepe in ali bodo ukrepi urejeni na ustrezen način, kar pomeni, da bodo zaposlene o ukrepih lahko le obvestili," so povzeli težave.

Uvedba ukrepov bo nekoliko bolj kompleksna pri t. i. pisarniških delavcih, ki pri svojem delu uporabljajo službene prenosne računalnike in telefone, posebej, če jih uporabljajo tudi za zasebno rabo, pričakujejo v OZS.

Intenzivno pripravljanje na uvedbo ukrepov

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) medtem verjamejo, da imajo številna podjetja že sedaj vzpostavljeno "določeno kulturo in ozaveščenost pri komuniciranju", pri čemer z delavci v času odsotnosti ne vzpostavljajo službenih stikov, če to ni vnaprej dogovorjeno, denimo zaradi narave obveznosti, ki jih imajo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Med slednjimi so za STA omenili dežurstva, intervencije in podobno. Podjetja, ki te pravice doslej niso imela urejene, pa se intenzivno pripravljajo na uvedbo ukrepov.

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so izpostavili, da je bila pravica do odklopa v EU izvorno zastavljena kot odklop od digitalnih naprav, saj je bilo v času epidemije covida-19, "ko so delavci, ki so imeli možnost opravljati delo na domu, ostajali priklopljeni na naprave praktično ves čas". Slovenska zakonodaja pa je po njihovih navedbah pravico do odklopa uredila kot univerzalno pravico. Kakšnih nejasnosti v zvezi z novostjo vendarle ne vidijo, prav tako ne zaznavajo, da bi imela kakšna dejavnost pri uvajanju ukrepov večje težave, so povedali za STA.

Kazni do 4000 evrov

Zakonodaja pri pravici do odklopa ne predvideva izjem. V primeru spora oz. očitkov delavca, da mu delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, bo dokazno breme glede na novelo na strani delodajalca.

Inšpektorat RS za delo bo lahko delodajalce, ki te pravice ne bodo zagotovili, kaznoval, in sicer pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, z globo v višini od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z globo v višini od 300 do 2000 evrov, delodajalce posameznike pa z globo v višini od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov bo lahko kaznovana tudi odgovorna oseba.

Na ministrstvu za delo so poudarili še, da je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest, "pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih". Med najpogostejšimi posledicami nenehne dosegljivosti so našteli utrujenost, izgorelost, stres, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, zaskrbljenost, pa tudi glavoboli, težave z vidom in kostno-mišična obolenja.

"Spočiti in zadovoljni delavci so bolj učinkoviti, motivirani in opravljajo svoje delo bolje, kar prispeva k uspehu podjetij. Prav zato evropska socialna država ni bila nikoli ovira za gospodarstvo, temveč gonilo našega razvoja," so sklenili.

STA