Vladni ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah, poudarja varuh človekovih pravic. Če bi se kljub temu zgodilo, da bi bil starš v takem primeru kaznovan za prekršek po zakon o nalezljivih boleznih, bo lahko uporabil za to predvidena pravna sredstva.

Varuh je prejel že več kritik ukrepa omejitve gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča, v delu tudi zato, ker naj bi povzročal neenakost pri izvrševanju stikov med starši in otroki, ko gre za ločene starše.

Kot so v načelnem stališču zapisali pri varuhu, vladni ukrep, ki ima sicer pravno podlago v zakonu o nalezljivih boleznih, ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka. Če bi bil starš v takem primeru kaznovan, bi lahko uporabil za to predvidena pravna sredstva.

Ukrep naj bi namreč onemogočal stike, če starš in otrok prebivata v različnih občinah, medtem ko imajo lahko ločeni starši, ki prebivajo v isti občini, še možnost imeti stike s svojimi otroki, so zapisali pri varuhu.

Zastavljeno je bilo tudi že vprašanje, kako naj ravnajo starši, ki so šele v procesu razhajanja, ko pravnoformalno še ni odločeno o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. V takih primerih namreč lahko starša dejansko že živita ločeno v različnih občinah, stiki pa potekajo po njunem medsebojnem dogovoru.

Zakon ne bi smel omejevati družinskega življenja

Kot so v načelnem stališču zapisali pri varuhu, vladni ukrep, ki ima sicer pravno podlago v zakonu o nalezljivih boleznih, ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka. Če bi bil starš v takem primeru kaznovan, bi lahko uporabil za to predvidena pravna sredstva. Vse morebitne na ta način prizadete posameznike zato varuh vabi, da ga seznanijo s sproženimi konkretnimi postopki.

Po zakonu o varuhu človekovih pravic lahko namreč varuh vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi. Prav tako lahko s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje, na ustavno sodišče vloži ustavno pritožbo, so še navedli pri varuhu.

Elektronski stik ni rešitev

V zvezi z zagotavljanjem stikov otrok z ločenima staršema v času epidemije pa so se oglasili tudi v Društvu za otroke, očetovstvo in resnico. V pismu ministrstvom za zdravje, delo in pravosodje so opozorili na primere, ko starš, kateremu so otroci zaupani v varstvo in vzgojo, v času omejitev gibanja omejuje stik s staršem, ki ima sicer s sodno odločbo določen stik.

Omejitev opravičuje s skrbjo za zdravje otroka, kar je razumljivo, problem pa je, če je to le še en razlog za omejevanje stikov, so navedli. Pristojna ministrstva so zato pozvali, naj problematiki posvetijo posebno pozornost, saj elektronsko nadomesti nadomestilo stika ne more biti ustrezna zamenjava za druženje otroka s staršem.

STA