Ukrepi za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, ki jih pripravlja vlada, so po mnenju varnostnega strokovnjaka Tomaža Časa pravilno zastavljeni. Bo pa treba o njih temeljito razmisliti in določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se ti ukrepi lahko izvajali, je dodal.

Dodatna pooblastila potrebujejo na vseh območjih

Predstavniki vlade so namreč v torek napovedali več sprememb zakonodaje, s katerimi želi vlada omogočiti učinkovitejše zagotavljanje varnosti na varnostno tveganih območjih. Na področju zagotavljanja varnosti so med drugim napovedali učinkovitejšo ureditev vstopa policistov v tuje stanovanje ali druge prostore, izvedbo varnostnih akcij, odstranitev osebe s kraja, če krši javni red, policija pa bi lahko zahtevala takojšnje zaprtje lokala in prekinitev zbiranja, če bo prišlo do kaznivih dejanj.

Po mnenju predavatelja na Evropski pravni fakulteti in sodelavca Fakultete za varnostne vede Tomaža Časa je policija v zadnjem času že dokaj ustrezno ukrepala, v nekaterih primerih pa potrebuje dodatna pooblastila, predvsem v smislu preventivnega delovanja za preprečevanje v nasilnih dejanj. Pri tem ne misli le na območja, kjer prebivajo Romi, pač pa vsa območja, kjer je prišlo do ogrožanja, je dodal.

Policija potrebuje pravico do vstopa v tuje stanovanje

Meni, da bi morala imeti v takšnih primerih policija možnost, da se odloči za pregled takšnega območja, tudi do pravice vstopa v tuje stanovanje, hišne preiskave in zasega predmetov. Spomnil je na primere, ko je prišlo do streljanja, pa je policija čakala na odredbo preiskovalnega sodnika, da je lahko vstopila v prostor. "Ali naj čaka še eno uro ali dve uri ali cel dan, da je to napisano," se je vprašal Čas in dodal, da bi morali imeti v takšnih primerih policisti možnost, da vstopijo v stanovanje brez odredbe.

Prav tako bi bilo po njegovem mnenju treba urediti možnost, da bi policija zlasti pri kršitvah javnega reda in nekaterih drugih prekrških lahko ukrepala po uradni dolžnosti. Trenutno je namreč za pregon potrebna prijava, kar je po Časovem prepričanju nepravilno urejeno.

"Druga stvar pa je, kako potem drugi organi odreagirajo, ko dobijo od policije prijavo," je dodal Čas, pri čemer je imel v mislih tožilstvo in sodstvo. "Veliko težavo vidim v tem, kakšen je epilog vsega tega, kar policija naredi," je dodal.

Ko pride pred pristojni organ oseba, že pozabi, zakaj je sploh prišla tja

Spomnil je, da je bila do leta 2006 tudi za prekrške v povezavi z nasiljem, pretepanjem in ogrožanjem predvidena zaporna kazen. "Včasih je policija lahko tako osebo prijela, jo pridržala do uradnih ur sodnika za prekrške, ki jo je potem tudi kaznoval, odredil zapor in je ta oseba šla direktno v zapor, danes pa začne teči postopek in ko pride ta oseba pred pristojni organ, že pozabi, zakaj je sploh prišla tja," je dejal.

Ukrepi, ki jih je napovedala vlada, so po njegovi oceni pravilno zastavljeni, bo pa treba o njih temeljito razmisliti in določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se lahko izvajali. Zagotovo bo treba določiti varovalke in predpisati stroge pogoje, kdaj bo uporaba takšnih ukrepov mogoča. Policija mora namreč imeti vedno pred očmi tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je še poudaril Čas.

Bo nov zakon sprejet že do konca novembra?

Namestnik vodje poslanske skupine Svobode Lenart Žavbi je medtem v izjavi za medije ocenil, da gre t. i. Šutarjev zakon, ki ga je predsednik vlade Robert Golob predstavil na torkovi seji novomeškega občinskega sveta, v pravo smer. Poudaril pa je, da ga je treba sprejeti takega, kot je, poskuse njegove relativizacije pa zavrniti.

Opozoril pa je, da bo treba biti v naslednjih dneh in tednih, ko se bo zakon sprejemal, pozoren, saj da bodo poskušali v različnih interesnih in ideoloških skupinah ukrepe zaničevati in uničevati. "Naša skupna naloga tako politike v državnem zboru kot politike na vladi pa je, da te ukrepe, Šutarjev zakon, ubranimo takšnega, kakršen je. To je zakon proti kriminalu, proti nasilju," je poudaril.

Kot je dodal, so sicer pomisleki, tudi glede ustavne skladnosti, "verjetno v neki demokratični družbi sicer primerni". A se je treba po njegovih besedah vprašati, kakšni so vzvodi za te pomisleke, "eni so interesni, eni so ideološki". "Ampak mislim, da mora odgovorna politika včasih take poskuse relativizacije zakonodaje zavrniti. O ustavnosti odloča devet sodnikov na ustavnem sodišču, ne pa ljudje, ki imajo svoje interese," je pojasnil.

Poudaril je, da sam podpira ukrepe, kakršni so bili predstavljeni, obenem pa je dodal, da je treba počakati, da bo predlog zakona spisan. Odzivov opozicije ni želel komentirati, kot je dejal, od opozicije ne pričakuje ničesar. Izrazil je pričakovanje, da bo zakon sprejet do konca novembra, kot je bilo v torek tudi napovedano. "Mi bomo naredili vse, da bo. Vsak dan šteje, vsaka ura," je dodal.

STA