Pri projektiranju stavb je od 1. maja obvezna nova karta potresne nevarnosti Slovenije iz leta 2021. Končalo se je namreč dvoletno prehodno obdobje, ko je bila v slovenski zakonodaji za potresno odporno gradnjo veljavna tudi stara karta iz leta 2001.

Postopek izdelave nove karte – priprava podatkov in modelov, izračun je trajal sedem let. Sodelovali so seizmologi iz Agencije RS za okolje ter strokovnjaki Geološkega zavoda. »Pri razpravi o postopkih, modeliranju in pri usklajevanju podatkov (predvsem na državnih mejah) smo sodelovali tudi z evropskimi strokovnjaki za ocenjevanje potresne nevarnosti, saj smo karto razvijali sočasno z novo evropsko karto potresne nevarnosti,« so za nas pojasnili na agenciji. 

Glavne spremembe nove karte

Predpogoj za izdelavo karte je priprava seizmoloških in geološko-tektonskih vhodnih podatkov. Izračun nove karte temelji na verjetnostnem postopku ocenjevanja potresne nevarnosti, ki vsebuje štiri glavne korake: opredelitev potresnih izvorov, ocena povprečne letne aktivnosti in največje možne magnitude potresnih izvorov, opredelitev modela pojemanja pospeška ter izračun letne verjetnosti prekoračitve referenčnih pospeškov. 

[[image_2_article_66589]]

Nova karta potresne nevarnosti Slovenije je izdelana po sodobnem postopku in temelji na najnovejših podatkih in spoznanjih seizmologije in geologije. Prejšnja karta potresne nevarnosti pa je temeljila skoraj izključno le na potresni zgodovini (katalogu potresov), brez upoštevanja možnosti nastanka potresov na opredeljenih aktivnih prelomih, pojasnjujejo na agenciji. 

»V novem modelu pa smo prvič doslej sistematično in celovito opredelili in parametrizirali aktivne prelome, ter na podlagi teh oblikovali model prelomnih potresnih izvorov. V drugem modelu potresnih izvorov smo upoštevali preteklo seizmičnost, tretji model iz ploskovnih potresnih izvorov pa upošteva kombinacijo geoloških in seizmoloških podatkov,« pojasnjujejo na agenciji in dodajo, da so poleg navedenega posodobili katalog potresov Slovenije in bližnje okolice z novimi spoznanji zgodovinske seizmičnosti in razširili s potresi zadnjih 20 let.

[[image_1_article_66589]]

Pomemben vpliv na oceno potresne nevarnosti ima model pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od (nad)žarišča potresa. »Model pojemanja, ki smo ga uporabili pri prejšnji karti potresne nevarnosti (Sabetta in Pugliese, 1996), podcenjuje razpršenost pospeška tal, saj je bilo takrat na voljo še premalo meritev. To potrjujejo številne meritve novih potresnih opazovalnic in potresi v zadnjih 25 letih, ki so omogočili razvoj natančnejših modelov pojemanja pospeška tal.«

Kaj sploh je projektni pospešek tal?

Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal je namenjena projektantom pri gradnji stavb oz. drugih objektov in je obvezna v skladu z zakonodajo o potresno odporni gradnji. V Sloveniji zakonodajo o potresno odporni gradnji sestavljajo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, slovenski in evropski standard Evrokod 8 (EC8) ter Nacionalni dodatek. Karta je predpisana v Nacionalnem dodatku k standardu Evrokod 8. Parameter na novi uradni karti potresne nevarnosti je projektni pospešek tal.

Projektni pospešek tal je po EC8 enak vršnemu (največjemu) pospešku tal na izbrani lokaciji ob pričakovanem potresu. To je največja absolutna vrednost pospeška tal na prostem površju, ki nastane na obravnavani lokaciji v času potresa.

Projektni pospešek tal je referenčna vrednost, ki se nanaša
- na trdna (skalnata) tla oz. tip tal A po EC8
- ter na povratno dobo 475 let.

Na akcelerogramu, ki ga ob potresu zapiše potresna opazovalnica, ga razberemo kot največjo absolutno amplitudo zapisa.

Vpliv tal

Projektant mora za dano lokacijo stavbe pridobiti oziroma oceniti vrsto oziroma tip tal, saj "mehka" tla ojačijo pospeške tal ob potresu. Če stavbo projektiramo na tleh, ki niso trdna (skalnata), je potrebno projektni pospešek pomnožiti s faktorjem tal. Ti faktorji so podani v EC8 oziroma v Nacionalnem dodatku.

Kaj je povratna doba?

Povratna doba je povprečen čas med dvema potresoma, ki na dani lokaciji povzročita prekoračitev izbrane vrednosti (npr. pospeška tal na karti). Povratna doba 475 let (po enačbi iz matematično-verjetnostne stroke) ustreza verjetnosti 90 odstotni, da vrednosti na karti ne bodo presežene v 50 letih, kar je tudi predvidena življenjska doba običajnih stavb. Za običajne objekte želijo s tem zagotoviti, da se v njihovi življenjski dobi zaradi potresa z veliko verjetnostjo ne bodo porušili, dopuščajo pa poškodbe. »Pri pomembnih objektih (npr. bolnišnice, šole) zahtevamo večjo stopnjo odpornosti, zato vrednosti na karti pomnožimo s faktorjem pomembnosti stavbe,« še pojasnjujejo na agenciji.

Katero območje je po novi karti najbolj potresno ogroženo?

Tako kot na stari karti je tudi na novi karti potresna nevarnost znatna v osrednjem delu Slovenije, ter v pasu od SZ do JV. Vrednosti na novi karti so v večini Slovenije večje, predvsem na območju Dinarskega prelomnega sistema in v JV Sloveniji, z največjim prirastkom v Beli Krajini. V severnem delu osrednje Slovenije – Ljubljana, Kranj, Kamnik ter na jugozahodu Slovenije so vrednosti na obeh kartah primerljive. Le v okolici Ptuja se je projektni pospešek tal nekoliko zmanjšal. 

Strokovno se potresna ogroženost sicer ocenjuje v povezavi s potresno škodo, ki je odvisna od potresne nevarnosti – kje lahko nastanejo potresi, kako pogosti in kako močni so, od naseljenosti in od stavbnega fonda. S tega vidika je v Sloveniji najbolj ogrožena Ljubljana zaradi največje gostote naseljenosti in velike potresne nevarnosti – projektni pospešek znaša 0,275 g. Na agenciji seveda poudarijo, da lahko v Sloveniji kjerkoli nastane potres, ki bi povzročil vsaj manjše poškodbe na ranljivih stavbah. »Relativno pa je potresna nevarnost v Mariboru in v vsem SV delu Slovenije najmanjša v Sloveniji; projektni pospešek tal je 0,1 g.«

V primeru nove karte je to kot rečeno projektni pospešek tal, ki doseže največjo vrednost (0,325 g) na meji z Italijo zahodno od Bovca, kar je povezano z veliko potresno aktivnostjo bližnje Furlanije. Pospešek 0,3 g zajema območje okrog Idrije, ki sovpada z najpomembnejšimi dinarskimi prelomi in z lokacijo najmočnejšega zgodovinskega potresa (iz leta 1511) v katalogu potresov Slovenije ter območje vzhodnega dela Slovenije okrog Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ zmernih potresov, ki že lahko povzročijo manjše poškodbe.