Po ponedeljkovi tragični nesreči v Premogovniku Velenje, v kateri je umrl en rudar, reševanje dveh pogrešanih še vedno poteka. Ob vdoru mokre gline na območju odkopa v jami Preloge so reševalci danes na kraj namestili transporter za odstranjevanje materiala, a odstranjevanje 500 do 700 kubičnih metrov vdrtega materiala še vedno zahteva ročno delo. Proizvodnjo so v celotnem premogovniku ustavili, premier Robert Golob pa je danes v Velenju napovedal poseben program pomoči za družine ponesrečenih.
Zakaj je reševanje tako težko?
Za 24ur je upokojeni rudarski reševalec Oto Gradišnik opisal zahtevne razmere pri reševanju ujetih rudarjev, kjer 80 reševalcev ročno odkopava mulj, ki je vdrl v jamo. Po ocenah je vdora med 500 in 700 kubičnimi metri mogoče primerjati s tretjino olimpijskega bazena. Mulj v nekaj trenutkih zapolni jamski prostor, onemogoči dotok kisika, reševanje pa dodatno otežujejo dihalni aparati in slaba vidljivost. Po Gradišnikovih besedah je gibanje v mulju izredno težavno, saj je podoben "finemu betonu," zato je edina možnost ročno odstranjevanje z lopatami in motikami.
"Sem izredno na tleh. Prvič zaradi nesreče same, ki je terjala življenja, drugič pa, da je bil v nesreči udeležen moj najbližji sosed. Ni ga več," je dejal za 24ur.
Rudarski inšpektor Matjaž Cerovac je opozoril, da kljub upoštevanju predpisov nesreč ni mogoče v celoti preprečiti, kar je pokazala tudi podobna nesreča leta 2001 v Trbovljah. Kot pravi, rudarji uporabljajo pozdrav "Srečno," saj je ob delu v takšnih razmerah potrebna tudi sreča.
Danes zvečer se je več sto ljudi zbralo pri spomeniku rudarja v središču Velenje, kjer prižigajo sveče v spomin na preminulega rudarja in so z mislimi pri pogrešanih.
