V Slovenskih železnicah in DARSU, kjer veljajo za največjega uporabnika glifosata v državi, tega spornega herbicida še ne mislijo umakniti. Ker zaenkrat še niso našli drugih opcij zatiranja plevela ob progah, bodo škropili še naprej. Časa imajo do leta 2021, ko se izteče rok za uporabo na cestah in železnicah.

Strup v strnjenih naseljih, ob cestah, pokopališčih, parkih, trgih

Kot nam je pred časom zaupal okoljevarstvenik in publicist Anton Komat, se trenutno v Sloveniji uporablja 25 pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Šokantno je dejstvo, da ga letno prodajo med 80 do 85 ton! Le kam romajo tone in tone strupenih odplak? “Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, športna in otroška igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh,” za Maribor24 pove Komat. Daleč največ ga porabita DARS in Slovenske železnice, ostalo porabijo komunalne službe, upravljavci javnih površin, posamezni državljani in kmetijstvo. V kmetijstvu največ glifosata porabijo v sadovnjakih in vinogradih, ker ne vstopa v stebla dreves in trte, zato pa uniči vse druge rastline. Glede na dejstvo, da je glifosat odlično topen v vodi, se ga zagotovo nekaj najde tudi v vinu. A kaj bi okolišili, najdemo ga praktično povsod, v vsaki točki vodnega kroga, tudi v zraku. “V ZDA je 75 % padavin kontaminiranih z glifosatom,” nam zaupa. Največ negodovanja tako sproža dejstvo, da omenjeni družbi glifosat uporabljata tudi v strnjenih naseljih, kjer predstavlja potencialno nevarnost tako prebivalstvu kot flori in favni.

Največ herbicidov (54,1 tone) je bilo v letu 2017 v kmetijstvu uporabljenih na površinah s koruzo (za zrnje in silažo), na površinah z žiti pa je bilo porabljenih 12,3 tone herbicidov, od tega 8,5 tone glifosata. Spomnimo, o daleč najbolj zloglasnem škropivu, herbicidu glifosat oziroma v Sloveniji proizvedenem izdelku Boom Efekt, smo že pisali, povzročal naj bi raka in druge okvare imunskega sistema. V kmetijstvu so porabili še 19,2 ton insekticidov, od tega 15,8 ton v sadovnjakih, 2 toni pa v vinogradih.

Prepoved uporabe obvelja šele leta 2021

Leta 2018 je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklenilo prepoved uporabo herbicida na vseh površinah, razen za ceste in železnice – zanje prepoved obvelja šele leta 2021. Ker lahko DARS in Slovenske železnice lahko še naprej uporabljajo glifosat, so pred časom odprli razpis za izvajalca za zatiranje plevela s tem herbicidom; razpis se je nedavno iztekel.

Lahko bi izbrali alternativo, a v slednjo pač niso prisiljeni

Alternative za zatiranje plevela bi sicer že lahko uporabljali. Kot poročajo za Dnevnik, v ljubljanski VOKA Snagi že od leta 2017 namesto glifosata uporabljajo stroj, ki deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine “foamstream”. Gre sicer za biološko razgradljivo snov iz sestavin kot je kokosovo, palmovo olje, ogrščice, glukoze iz krompirja, koruze in pšenice. “Naše izkušnje s strojem so zelo dobre, kjer uporaba stroja ni mogoča, pa plevel odstranjujemo ročno,« je za Dnevnik pojasnila Nina Sankovič. Tovrstno odstranjevanje plevela predvideva tudi nekoliko višje stroške, a ne precej. Gre za porabo okoli 100.000 evrov na leto.