V zelo dolgem bolniškem staležu je mnogo Slovencev, kar predstavlja izziv tako za zdravstveni kot pokojninski sistem.
Najdaljša bolniška odsotnost traja že skoraj 14 let
Po podatkih ZZZS je bilo na dan 28. februarja 2025 v bolniškem staležu več kot pet let 317 oseb. Nad tri leta je bilo bolniško odsotnih 1.763 oseb, medtem ko je več kot eno leto bolniško odsotnost koristilo 9.791 oseb.
Slovenska zakonodaja glede trajanja bolniške odsotnosti je neprimerljiva z večino sodobnih evropskih držav, kjer je ta praviloma omejena na eno leto.
Najdaljša zabeležena bolniška odsotnost traja že več kot 13 let, in sicer od 23. junija 2011. V tem obdobju so bila sicer tudi obdobja delne bolniške, ko je posameznik delal s skrajšanim delovnim časom. Skupaj je bilo v breme ZZZS za to bolniško odsotnost do leta 2025 izplačanih 117.640 evrov.
Slovenska zakonodaja glede trajanja bolniške odsotnosti je neprimerljiva z večino sodobnih evropskih držav, kjer je ta praviloma omejena na eno leto.
Sistemske rešitve za skrajšanje bolniških odsotnosti
ZZZS kot eno od rešitev predlaga sistemske ureditve izvajanja individualnih načrtov, ki bi vključevale večjo vlogo strokovnjakov medicine dela, izboljšane postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije ter posodobitev invalidske zakonodaje. Ključni cilj teh sprememb bi bil pohitriti postopke in ljudem zagotoviti hitrejše okrevanje, možnost novega poklica ali, če je potrebno, invalidsko upokojitev.
Glavni razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti so sistemske narave – med njimi staranje delovne sile in podaljševanje delovne dobe, medtem ko delovna mesta pogosto niso ustrezno prilagojena tem spremembam. Dodatno k podaljševanju bolniškega staleža prispeva tudi ekonomski dejavnik, saj je višina bolniškega nadomestila pogosto višja od invalidske pokojnine, kar lahko vpliva na odločitve posameznikov.
