Dostop do javnega prevoza je v večjih mestih primerljiv z evropskim povprečjem, vendar prebivalci podeželja pogosto nimajo druge izbire, kot da uporabljajo osebna vozila, kar zanje predstavlja veliko finančno breme. To razkriva nova ekonomska študija o prevozni revščini v Sloveniji, ki poudarja potrebo po sistemskih rešitvah.
Velike razlike v prevozni revščini med različnimi dohodkovnimi skupinami
V okoljski organizaciji Focus, kjer so študijo pripravili v sodelovanju z ekonomskimi strokovnjaki, opozarjajo na velike razlike v prevozni revščini med različnimi dohodkovnimi skupinami.
"Ugotovitve kažejo, da gospodinjstva z nižjimi dohodki namenjajo bistveno večji delež svojih dohodkov za stroške prevoza kot gospodinjstva z višjimi dohodki, pri čemer izdatki pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Posledično jih dvig cen goriv tudi bolj prizadene," so navedli. Simulacijska analiza v študiji pa je pokazala, da bi se lahko v določenih primerih izdatki za prevoz pri najranljivejših skupinah prebivalstva povečali tudi za več kot polovico, kar bi dodatno poglobilo socialne neenakosti.
"Le 1,8 odstotka prebivalcev Slovenije trdi, da si ne morejo privoščiti avtomobila, kar nas uvršča med države z najboljšo dostopnostjo osebnih vozil v Evropski uniji. A visoki izdatki za gorivo, vzdrževanje in nakup novih vozil razkrivajo drugo plat zgodbe," je poudarila Marjeta Benčina iz Focusa, ki je tudi soavtorica študije.
Avtomobili so pogosto nujni, huje je na vzhodu države
Kot je opozorila, avtomobil v Sloveniji v mnogih primerih predstavlja nujo ali dobrino, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. "Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva. Posledice pa niso le finančne - visoke emisije, prostorsko potratna cestna infrastruktura, prometne nesreče in zastoji pomenijo, da je brez trajnostnih rešitev težava dolgoročno nevzdržna," je dodala.
Študija je pokazala tudi razlike med regijami – v vzhodni kohezijski regiji je prevozna revščina izrazitejša zaradi slabše dostopnosti javnega prevoza in omejenih alternativ.
"Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine. Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah," so podčrtali pri Focusu.
Med ključnimi sistemskimi rešitvami navajajo subvencije za trajnostne oblike prevoza ter boljše usklajevanje prometnih in socialnih politik. "Le z usklajenimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in zagotovimo enakopravno mobilnost za vse prebivalce Slovenije," so navedli in dodali, da so študijo posredovali tudi pripravljavcem socialno podnebnega načrta na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
