Vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tea Knapič pojasnjuje, da monitoring glavnega prenašalca bolezni pri nas, klopa vrste Ixodes ricinus, ne kaže odstopanj od povprečja zadnjih let. Bolezen je prisotna vse leto, največ pa med februarjem in novembrom.
Spomladi so zaznali večjo aktivnost klopov, ki pa se je poleti zmanjšala zaradi suše in visokih temperatur. Klopi so občutljivi na izsuševanje in se v vročini umaknejo v nižje plasti vegetacije, kjer so manj aktivni.
Zakaj torej več okužb?
Knapič meni, da je razlog verjetno kombinacija dejavnikov: ugodno vreme za gibanje v naravi, visoka aktivnost klopov spomladi ter večja ozaveščenost in boljše poročanje o okužbah.
Življenjski cikel in vpliv okolja
Klopi se razvijajo v štirih stadijih – jajčece, ličinka, nimfa in odrasla žival. Za vsak prehod potrebujejo obrok krvi, ki ga dobijo pri majhnih sesalcih, pticah, večjih živalih ali ljudeh. Za njihov razvoj so ključni gostitelji, primerna vlaga in zmerne temperature. V vročih, suhih razmerah postanejo neaktivni ali odmrejo.
Preprečevanje stika s klopi
Popolna odstranitev klopov ni mogoča niti zaželena, saj imajo vlogo v ekosistemu. Ključno je zmanjševanje tveganja za okužbo: informiranje javnosti, osebna zaščita, spremljanje razširjenosti klopov in razvoj metod zgodnjega odkrivanja bolezni.
Pred odhodom v naravo (gozdovi, travniki, zaraščena območja) Knapič svetuje dolge hlače in rokavi, svetla oblačila, hlačnice zataknjene v nogavice, uporabo repelentov in po vrnitvi domov temeljit pregled telesa, prhanje in pranje oblačil pri visoki temperaturi.
Če odkrijemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s koničasto pinceto, čim bližje koži, z enakomernim gibom. Mazila, olja ali obračanje niso priporočljivi.
Tudi živali potrebujejo zaščito
Psi in mačke so prav tako izpostavljeni. Za zaščito je priporočljiva uporaba veterinarsko odobrenih sredstev (ampule, ovratnice, tablete z repelentnim učinkom), redno pregledovanje in pravočasno odstranjevanje klopov po sprehodih.
