V Sloveniji je dolga leta veljalo, da so »tuja« delovna sila delavci iz Balkana, vendar pa je učinek globalizacije viden tudi na slovenskem delovnem trgu, saj v državo prihajajo tudi delavci iz afriških in azijskih držav.
Naročanje hrane v angleškem jeziku
Prav zaradi priliva tuje delovne sile, ni več nič neobičajnega, če vas v ljubljanski, mariborski, blejski ali koprski restavraciji vprašajo za naročilo v angleškem jeziku. Kot poroča Slo24, tuja delovna sila ni prisotna le v gradbeništvu in logistiki, temveč vedno bolj prevladuje tudi v gostinski in turistični dejavnosti, prevozih hitre hrane, pa tudi v medicini.
Število tujih delavcev narašča
Čeprav je Slovenija majhna država, pa se država že nekaj časa spopada z izzivi globalizacije, ki se kažejo v vedno bolj povezanem trgu dela. V zadnjih letih narašča število tujih delavcev, kar gospodarstvu, družbi in politiki predstavlja velike izzive.
Po podatkih Statističnega urada RS se je število delovno aktivnih tujih državljanov (brez kmetov) na mesečni ravni povečalo za skoraj 700 oziroma 0,4 odstotka, na približno 148.900, kar je najvišja doslej zabeležena vrednost. Največji porast je bil v predelovalnih dejavnostih (okoli 160 oziroma 0,4 odstotka), medtem ko se je število delovno aktivnih slovenskih državljanov zmanjšalo za približno 100.
Delovno aktivnih tujcev za skoraj dva odstotka več
Statistični urad je posredoval podatke, iz katerih je razvidno, da je v medletni primerjavi bilo delovno aktivnih tujih državljanov za 1,8 odstotkov več, slovenskih državljanov pa za 0,7 odstotkov manj. Delež tujih državljanov med delovno aktivnimi (brez kmetov) se je z lanskih 15,8 odstotkov povečal na 16,1 odstotka, še poročajo s Statističnega urada.
Komunikacija je lahko otežena
Po poročanju Slo24, mnogi od teh delavcev prihajajo iz drugih evropskih držav, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, pa tudi iz drugih delov sveta, kot so denimo Kitajska, Indija in drugih azijskih držav.
Andragoški center Republike Slovenije ob tem opozarja, da delodajalci, ki zaposlujejo tujce, pogosto opažajo, da (ne)znanje jezika vpliva na opravljanje delovnih nalog in produktivnost zaposlenih. Neznanje jezika predstavlja težavo tudi pri varnosti pri delu, komunikaciji med zaposlenimi in odnosih v podjetju, kar lahko vpliva na uspešnost in konkurenčnost podjetja.
Priseljenci se lahko učijo slovenščine brezplačno
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov so za Slo24 pojasnili, da se učenje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe izvaja kot enotni program z imenom Začetna integracija priseljencev – ZIP.
Gre za izobraževalni program za odrasle, pri katerem udeleženci v programu ZIP pridobivajo znanje za sporazumevanje v slovenskem jeziku in spoznavajo nekatere značilnosti slovenske družbe, zgodovine in kulture.
Program zajema več različnih vsebinskih sklopov, preko katerih se udeleženci usposobijo za sporazumevanje v novem okolju in pridobijo znanje za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika “Slovenščina kot drugi in tuji jezik,” zlasti na vstopni in osnovni ravni (A1, A2/B1).
Program je namenjen tujcem, ki ne prihajajo iz Evropske unije
Brezplačni tečaj učenja slovenščine je namenjen tujcem iz držav zunaj EU. Enotni program ZIP obsega 180 ur učenja jezika in spoznavanja slovenske družbe, financirata pa ga Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter sklad AMIF, zato je za udeležence brezplačen. Udeleženci morajo sami pokriti potne stroške in stroške učnih gradiv. Če po internem preizkusu znanja ne dosežejo pričakovanih rezultatov, so upravičeni še do dodatnih 60 ur programa.
