O tematiki narcisizma smo povprašali Danijelo Mrzlekar Svetel, univ. dipl. psih., specialistko klinične psihologije in psihoterapevtko, ki je vodja Psihoterapevtskega in psihodiagnostičnega centra Maribor.

Empatija je narcisu tuja

Ime narcis in narcistična motnja izvira iz antične legende, ki obenem dobro opiše tragičnost narcistične motnje osebnosti. ''Narcis je (po kazni) zmogel vzpostaviti odnos, ljubezen samo še do svojega odseva v vodi. Do svoje podobe. Vse ostalo v njem več ni puščalo odziva. Ostal je invalidiziran za druge odnose, ni zmogel iz krožnice odnosa do svojega odseva,'' razlaga Mrzlekar Svetel. Pri narcisu je prizadet tisti del jaza, ki skrbi za empatijo, torej zmožnost podoživljanja tistega, kar podoživlja drugi. ''Empatija je vedno bolj prepoznana kot tisto gibalo, ki kar najbolje ureja odnose med nami. Skrbi za to, da so dobro zadovoljene naše potrebe in tudi potrebe drugih. Omogoča sobivanje, življenje v skupnosti, odkriva pa se tudi širši pozitivni aspekt dobro razvite empatije (medkulturni, okoljski ...),'' dodaja psihoterapevtka Danijela Mrzlekar Svetel.

Vzrok motnje sega v zgodnje otroštvo

K nastanku narcistične odločilna prispevata zgodnji odnos z negujočo osebo in vrojene značilnosti posameznika. V odnosu z negujočo lahko pride do odnosne neustreznosti, na katero pa vplivajo širši socialni dejavniki. Ob tem Mrzlekar Svetel pojasnjuje: ''Ko v otroštvu odnos usmerimo k drugemu, od njega pa ni ustreznega odziva, se odnos obrne vase, torej tja, kjer se lahko "hrani". V neugodnih okoliščinah lahko to pomeni, da čustveno interakcijo z drugimi povsem zamenja odnos do sebe.''

Prepoznavanje oseb z narcistično motnjo ni enostavno

Kot razlaga Danijelo Mrzlekar Svetel, prepoznavanje narcistične osebnostne motnje ni preprosto, vsekakor pa ne smemo spregledati nekaterih ključnih značilnosti.

''Oseba je zelo občutljiva glede vsega, kar se tiče samopodobe (selfa) – to področje zanjo nikoli ni "varno". Pretirano prizadeti so glede lastne vrednosti, videza, veljave in pozornosti, ki jim je namenjena,'' navaja psihoterapevtka in specialistka klinične psihologije Mrzlekar Svetel.

Obstaja več vrst in oblik narcistične motnje. V odnosu z njimi lahko z enimi (začasno) poletimo v višave, nekateri nas iritirajo, ker se samozavestno postavljajo, tretje težje prepoznamo.  ''Ob
dolgotrajnejšem stiku z osebo z narcistično motnjo pa v intimnem zaznavanju čutimo, da ni odnosne izmenjave (pa čeprav bi bilo med udeleženima veliko besed na to temo),''
dodaja Mrzlekar Svetel.

Družbena osredotočenost na motnjo je danes večja

Težko je natančno opredeliti število ljudi z določeno motnjo skozi čas, saj se diagnostične kategorije in družbeni poudarek na motnjah nenehno spreminjajo. Trenutno je veliko pozornosti namenjene narcistični motnji, pri čemer se beseda narcis pogosto uporablja celo kot žaljivka. Pomembno je, da se osredotočamo na empatijo, jo krepimo, opazujemo in ustvarjamo družbeno okolje, ki bo koristno za vse, zaključuje Mrzlekar Svetel.