Volivci bodo 23. novembra odločali o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je državni zbor po vetu državnega sveta znova potrdil julija. Predlog ureja pravico polnoletnega, odločitveno sposobnega bolnika, da na lastno željo konča življenje, kadar neznosno trpi zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, pri čemer so vse možnosti zdravljenja izčrpane.

Po zakonu bi bolnik postopek začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku, nato pa bi po dodatnem pogovoru moral vložiti uradno vlogo. Ta bi skupaj z mnenjem zdravnika potovala pred neodvisno komisijo. Bolnik bi sam izbral način vnosa učinkovine in postopek izvedel samostojno. Pravica ne bi veljala za neznosno trpljenje, ki izvira iz duševne bolezni.

Koalicija in zagovorniki zakona: »Gre za nadzor nad lastnim življenjem«

Koalicijske stranke in društvo Srebrna nit, združeni v zavezništvo Moje življenje, moja pravica, zavračajo opozorila dela zdravniške stroke. Ocenjujejo, da trditve o pritiskih na bolnike nimajo znanstvene podlage.

Empirične raziskave po njihovem kažejo, da se za prostovoljno končanje življenja ne odločajo ljudje, ki bi se počutili kot breme, temveč tisti, ki želijo ohraniti nadzor nad življenjem in umiranjem. Pri tem poudarjajo večstopenjsko preverjanje odločitev – sodelovalo bi najmanj dva zdravnika, psiholog ter komisija.

Na očitke o množičnem ugovoru vesti odgovarjajo, da so napovedi o 90 odstotkih zdravnikov pretirane, ter da se paliativna oskrba in pravica do končanja življenja ne izključujeta. V državah, kjer statistike vodijo, večina prosilcev prihaja prav iz paliativne oskrbe.

Verske skupnosti: »Vsako življenje ima neodtujljivo vrednost«

Sedem verskih skupnosti je v skupni izjavi sporočilo, da zakon po njihovem nesprejemljivo posega v svetost človeškega življenja. Voditelji cerkva in verskih skupnosti poudarjajo, da mora država okrepiti paliativno oskrbo, ne pa omogočiti poseg, ki ga razumejo kot usmrtitev.

Opozarjajo, da bi uzakonitev ustvarila nevaren družbeni premik. Po njihovem bi se bolni in starejši lahko počutili kot breme, hkrati pa bi družba začela razlikovati med »vrednimi« in »manj vrednimi« življenji.

Zdravniške organizacije proti: skrbi za razumevanje dostojanstva in varnost pacientov

Proti zakonu so se izrekli Slovenska medicinska akademija, Komisija za medicinsko etiko, Zdravniška zbornica Slovenije in druge strokovne organizacije. Med največjimi pomisleki navajajo, da zdravstvena stroka pri pripravi zakona ni sodelovala, zato zakon ne upošteva kompleksnosti stanja terminalnih bolnikov.

Družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan opozarja, da se številni starejši že danes počutijo kot breme, zato bi zakon po njenem lahko spodbudil razmišljanje o samomoru tudi pri tistih, ki sicer nikoli ne bi razmišljali o takem koraku. Skrbi jo tudi možnost zapletov, pri katerih bi bolniki lahko umirali več ur ali dni.

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović meni, da bi zakon spremenil temelj zaupanja med bolnikom in zdravnikom. Prepričana je, da se bo večina družinskih zdravnikov odločila za ugovor vesti, kar bi mnoge ranljive bolnike lahko pustilo brez podpore v ključnem trenutku.