Gutenbergova iznajdba tiska s premičnimi kovinskimi črkami leta 1439 je bila revolucionarna za Evropo, omogočila je množično tiskanje koledarjev in pratik. Pratika ali almamah je koledar, obogaten z imeni dnevnih svetnikov, položajem lune in planetov, ter z dragocenimi nasveti za živinorejo, poljedelstvo, vinogradništvo ter gospodinjstvo, je mariborski Pokrajinski muzej zapisal v svoji objavi.
Pratika je bila prvi slovenski koledar
Slovenski tiskani koledar seže v leto 1557, ko ga je ustvaril Primož Trubar. Pratika, bogata z nasveti za vsakdanje življenje, sega nazaj v leto 1726. Pred iznajdbo tiska so Slovenci že poznali koledarje v rokopisu, najstarejši med njimi pa sega v leto 1415.
V knjižnici Pokrajinskega muzeja Maribor se nahaja posebna zakladnica - nemškojezični koledar iz leta 1776. Ta drobna knjižica, ki meri komaj 2,7 x 7 cm, je bila natisnjena v dunajski tiskarni J. T. Trattnern. Darilo Franza Havliceka muzejskemu društvu v Mariboru pred letom 1905 je bilo izjemno zgodovinsko odkritje.
Zgodba, ki jo pišejo stare črke tiska in rokopisni zapisi, razkriva izjemno dediščino, ki jo imamo na področju koledarjev in pratik v Sloveniji.
