V letu 2025 nas čakajo številne finančne spremembe, ki bodo vplivale na plače, prispevke in življenjske stroške. Po informacijah Forbes Slovenija bo uskladitev dohodninskih razredov in olajšav prinesla višje neto plače. Meje dohodninskih razredov in olajšav se bodo zvišale za 5,2 odstotka, kar bo pomenilo nekoliko manjšo obdavčitev. Zaposleni z minimalno plačo bodo na letni ravni pridobili 198 evrov, s povprečno plačo 113 evrov, tisti z dvema povprečnima plačama pa 225 evrov. Usklajena bo tudi minimalna plača, ki bo sledila letošnji inflaciji. A hkrati z dvigom plač se obeta tudi večji finančni pritisk zaradi novih dajatev.

Kaj vse bomo plačevali in kaj bo dražje?

S 1. marcem se bo zvišal obvezni zdravstveni prispevek, ki trenutno znaša 35 evrov mesečno, saj bo prvič usklajen z rastjo povprečne plače za leto 2024.

Poleg tega bomo z julijem začeli plačevati nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašal en odstotek bruto plače za zaposlene in en odstotek neto pokojnine za upokojence. Po izračunih bo delavec s povprečno plačo mesečno plačal 24 evrov, enak znesek pa bo kril tudi delodajalec. Minister za zdravje bo končno višino prispevkov določil februarja.

Življenjski stroški se bodo povišali tudi zaradi inflacije in višjih cen nekaterih storitev. Po informacijah Forbes Slovenija bodo cene električne energije ostale regulirane do marca, a negotovost glede cen po tem obdobju ostaja.

Pričakovati je tudi višje stroške za energijske in sladkane pijače, saj se bo DDV zanje zvišal na 22 odstotkov. Po mnenju Umarja bodo te spremembe vplivale na višjo inflacijo. Na drugi strani cene zemeljskega plina za gospodinjstva v letu 2025 padajo, medtem ko naj bi regulacija cen naftnih derivatov prenehala sredi leta, kar bi lahko dodatno vplivalo na cene.

Pomembna novost je tudi nova letna dajatev za lastnike električnih avtomobilov, ki bo za vozila do 1.750 kilogramov znašala približno 44 evrov. Cena vinjet za avtoceste ostaja enaka kot letos, medtem ko bo vožnja skozi predor Karavanke nekoliko dražja.

Višje plače v javnem sektorju, ki so posledica plačne reforme, bi lahko povzročile dvig cen javnih storitev, kot so vrtci in domovi za starejše. Nekateri župani opozarjajo, da občinske povprečnine ne bodo zadostovale za pokritje zvišanj stroškov, zaradi česar bodo bremena podražitev deloma nosili uporabniki storitev, še poroča Forbes Slovenija.