Obseg pobranih davkov se je v letu 2020 občutno zmanjšal, predvsem na račun zmanjšane potrošnje in upada gospodarske aktivnosti. Finančna uprava RS je do konca novembra pobrala za skupaj 14,8 milijarde evrov davkov in prispevkov, kar je 7,5 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2019. Domačih davkov na blago in storitve, kamor sodijo davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine, se je do konca novembra v proračun steklo skoraj desetino manj kot leto prej, davka od dohodkov pravnih oseb je država pobrala 24,2 odstotka manj, dohodnine pa 3,4 odstotka manj.

V leto 2021 z novim davkom na motorna vozila

Uporaba cepiva proti covidu-19 dopušča spet nekoliko bolj smelo načrtovanje tudi na področju davčnih prilivov in tudi analitiki ocenjujejo, da bo okrevanje po krizi v Sloveniji razmeroma hitro. Že zdaj pa je znano, da bo zaradi prenove sistema obdavčitve motornih vozil pobranega za približno dve tretjini manj davka na motorna vozila. Z letom 2021 je začel veljati nov zakon o davku na motorna vozila, ki je obdavčitev motornih vozil preoblikoval tako, da je namesto prodajne cene odločilna okoljska komponenta.

Z letom 2021 je začel veljati nov zakon o davku na motorna vozila, ki je obdavčitev motornih vozil preoblikoval tako, da je namesto prodajne cene odločilna okoljska komponenta.

V nasprotnem primeru bi 1. januarja zaradi izteka prehodnega obdobja, v katerem sta veljala dva različna preskusna postopka za merjenje izpusta ogljikovega dioksida in porabe goriva, prišli v z vidika obdavčitve vozil neenako obravnavo. Vlada je nov zakon izkoristila tudi za odpravo dodatnega davka na luksuzne avtomobile, kar predvsem med okoljevarstveniki ni naletelo na odobravanje.

Zaradi brexita spremembe pri poslovanju z Združenim kraljestvom

Z odhodom Združenega kraljestva iz enotnega trga in carinske unije z letošnjim 1. januarjem se je izteklo prehodno obdobje, v katerem je za poslovanje z Otokom še veljalo pravo EU. Posledično se je z vidika DDV spremenilo poslovanje davčnih zavezancev z Združenim kraljestvom, in sicer je treba pri prodaji blaga upoštevati enake carinske obveznosti, kot veljajo za druge tretje države. Enako velja pri nakupu blaga iz Združenega kraljestva.

Sredi leta spremembe pri obdavčitvi spletnih nakupov iz tujine

Sredi leta 2021 se obetajo tudi spremembe pri obračunavanju DDV na prek spleta kupljeno blago tako znotraj unije kot iz tretjih držav. Nova evropska pravila se namreč 1. julija zaostrujejo, med drugim ne bo več neobdavčeno blago zanemarljive vrednosti, to je do 22 evrov. Evropska komisija je uveljavitev sprememb načrtovala že za začetek leta 2021, a je datum zaradi covida-19 za pol leta prestavila. Mora pa Slovenija spremembe vnesti še v domačo zakonodajo.

Nova evropska pravila se namreč 1. julija zaostrujejo, med drugim ne bo več neobdavčeno blago zanemarljive vrednosti, to je do 22 evrov.

Uskladitve z evropskimi predpisi je potreben tudi zakon o trošarinah. Predlog je že pripravljen, med glavnimi spremembami pa je oprostitev plačila trošarine za blago, ki se nabavlja za potrebe oboroženih sil v okviru EU in pod okriljem zveze Nato. Ob zasledovanju ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v prometu pa naj bi zemeljski plin za pogon vozil začasno za tri leta oprostili plačila trošarine.

Obsežnejše spremembe davčne zakonodaje pričakovati v začetku leta 2022

Vlada je kmalu po nastopu mandata lani spomladi imenovala strateški svet za debirokratizacijo in ta je pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča jeseni predstavil obsežen sveženj predlogov za poenostavitev postopkov. Številni med njimi segajo na področje davkov, kot je premier Janez Janša decembra v DZ povedal poslancem, pa lahko predloge novih rešitev pričakujejo na svojih klopeh še pred letošnjim poletjem. “Za davčne spremembe sta pač potrebna nek čas in priprava, tako da bi bile lahko uveljavljene s 1. januarjem 2022,” je dejal.

Med bolj odmevnimi predlogi pa so znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, uvedba šestega dohodninskega razreda z zgolj desetodstotno davčno stopnjo, obdavčitev dobičkov pri trgovanju s kriptovalutami in uvedba socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov.

Nekatere predloge Simičeve skupine je sicer vlada že upoštevala, denimo zvišanje deleža dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo za donacije. Med bolj odmevnimi predlogi pa so znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, uvedba šestega dohodninskega razreda z zgolj desetodstotno davčno stopnjo, obdavčitev dobičkov pri trgovanju s kriptovalutami in uvedba socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov.

Do poletja namerava delo končati tudi svet za nadgradnjo davčnega sistema, ki ga je kot svoje posvetovalno telo decembra lani imenoval Šircelj. Z informacijami o njegovih nalogah so na finančnem ministrstvu razmeroma skopi, so pa povedali, da bo več delovnih skupin, v katere so poleg predstavnikov ministrstva za finance in Finančne uprave RS vključeni tudi drugi domači in tuji davčni strokovnjaki, analiziralo stanje na davčnem področju ter proučilo odprta vprašanja, nato pa pripravilo usmeritve, priporočila in predloge za spremembe v davčnem sistemu. Obravnavali bodo tudi predloge, ki jih je za davčno področje oblikovala Simičeva ekipa.

Pričakovati dodatne razbremenitve stroškov dela

Šircelj je prenovo davčne zakonodaje napovedal že na zaslišanju za ministra marca lani v DZ. O konkretnih predlogih ni govoril, je pa takrat in še večkrat pozneje nakazal spremembe pri obdavčitvi dohodkov. “Pri obremenitvi dela bomo šli v smeri večje konkurenčnosti,” je denimo povedal novembra v spletnem pogovoru za časnik Finance. Med drugim se mu zdi splošna olajšava pri dohodnini prenizka.

Leta 2016 so se razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, dodatno zmanjšanje stroškov dela je nato sledilo v letih 2017 ter 2018 in tudi lani so se meje v vseh petih razredih nekoliko zvišale.

Z namenom večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se je lestvica za odmero dohodnine bolj ali manj odločno preoblikovala v smeri razbremenitve stroškov dela že nekaj zadnjih let. Leta 2016 so se razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, dodatno zmanjšanje stroškov dela je nato sledilo v letih 2017 ter 2018 in tudi lani so se meje v vseh petih razredih nekoliko zvišale.

Pri DDV sprememb ni pričakovati

Čeprav je stranka SDS pred leti, ko je bila v opoziciji, večkrat predlagala znižanje stopenj DDV, ki jih je vlada Alenke Bratušek zvišala sredi kriznega leta 2013, pa je ob prihodu v vlado te načrte opustila. “V primeru znižanja obdavčitve se blago v trgovinah verjetno ne bi pocenilo,” je bil v minulih mesecih pogost Šircljev odgovor na pripombe, da so nekatere države v odzivu na covid-19 znižale DDV. Namesto tega se mu zdijo veliko bolj učinkoviti ukrepi v obliki neposredne pomoči prizadetim zaradi epidemije, ki jih vlada skozi protikoronske zakone pošilja v DZ.

STA