Zdravniki stavkajo, ker želijo ohraniti dostopen javni zdravstveni sistem, ki bi omogočal kvalitetno obravnavo bolnikov, hkrati pa dostojno delo zdravnikom. "Za dostopno zdravstvo ob celoviti zdravstveni reformi ter za normalizacijo delovnih pogojev, ki bi zadržala zdravnike in druge zaposlene v javnem zdravstvu, bi bilo treba stavkati že pred leti. Ker se ni rešilo nič, so se v tem času razmere še poslabšale. Zdravstveni sistem trenutno visi na nitki, pacienti ne pridejo do zdravstvene storitve zaradi predolgih čakalnih dob. To so posledice slabe organizacije in slabih razmer v zdravstvu," so sporočili iz sindikata Fides. 

Kaj so glavne stavkovne zahteve?  Prva stavkovna zahteva je javna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki. "Hkrati naj ostro obsodi vsako obliko nasilja nad zdravniki in ostalim zdravstvenim osebjem, ter zdravnike in zdravnice kot nosilce zdravstvene dejavnosti preko uradnih zdravniških organizacij oziroma njihovih predstavnikov vključi v reformo in oblikovanje boljšega in dostopnejšega javnega zdravstvenega sistema," pravijo v Fidesu. 

Druge stavkovne zahteve zdravnikov so: ločeno urejanje plačnih posebnosti zdravnikov, vključevanje zdravniških organizacij v reformo zdravstvenega sistema, odprava plačnih nesorazmerij zdravnikov znotraj plačne skupine E1, dokončanje karierne poti zdravnika. Črta naj se, tako Fides, vloga zdravstvenega sveta, ki po mnenju zdravnikov blokira sprejem standardov in normativov. Zdravniki želijo jasne roke in jamstva, da bodo resno obravnavali njihovo sprejemanje, ter dosledno upoštevanje standardov in normativov. "Zavedamo se, da ne bo šlo čez noč, vendar pa od vlade zahtevamo jamstva in zaveze, da bo ureditev zdravstva res postala prioriteta in ne zgolj prazne obljube in predstava za javnost," menijo v Fidesu. 

Stavkajo številni 

Stavki so se pridružili številni zdravniki in zdravnice po Sloveniji, tako člani kot nečlani Fidesa. S številom stavkajočih Fides ne razpolaga. Ta podatek imajo posamezni zdravstveni zavodi. Dovolj dober podatek pa so odpadle storitve in stroški, ki jih imajo zdravstveni zavodi ter število preklicanih soglasij po Sloveniji. Stavka zdravnic in zdravnikov je že dolgo prerasla zgolj Fides, ki je tukaj v vlogi sindikata, ki zgolj omogoča da zdravniki lahko legitimno protestirajo za ureditev javnega zdravstva. Ob tem v Fidesu opozarjajo, da je zdravnikov v Sloveniji premalo. "Še več, relativno število se vztrajno zmanjšuje, kar vedno bolj ogroža delovanje javnega zdravstvenega sistema. Sosednja Avstrija ima  5,4 zdravnika na 1000 prebivalcev, Nemčija 4,5, Slovenija pa z zgolj 3,3 zdravniki na 1000 prebivalcev. Povprečje EU dosega Hrvaška, ki ima 3,7 zdravnika na 1000 prebivalcev. Leta 2022 je v Avstriji in Nemčiji delalo 250 slovenskih zdravnikov. To je deset več, kot je bilo istega leta v Sloveniji novih diplomantov na obeh medicinskih fakultetah," navajajo. 

Stavka ni izsiljevanje za višje plače 

V Fidesu se bojijo množičnega bega zdravnikov v tujino. "Vse naše moči usmerjamo v to, da bi se zgodila zdravstvena reforma, da bi se izboljšali pogoji za delo in bi zadržali čim več zdravnikov v slovenskem zdravstvu. Z zmanjšanjem števila zdravnikov v javnem sistemu pade vse več dela na tiste, ki ostanejo. Vlada na primer pri družinskih zdravnikih problem želi reševati z dvigovanjem glavarinskega količnika. To pa ne more iti v nedogled. V Slo imamo najniže število zdravnikov v Evropski uniji na 1000 prebivalcev - 3.3."

Dodajajo, da je je bila prioriteta vlade na volitvah zdravstvo. "Če bi vlada mislila resno, bi se pogajanj s Fidesom o stavkovnih zahtevah usedla prvi dan napovedi stavke, in ne prvi dan po opozorilni stavki. Poleg tega je na pogajanja pošiljala ekipo, ki nima mandata za konkretne zaveze in jamstva in s tem zgolj zavlačuje. Odsotnost zdravstvene ministrice na pogajanjih kaže na neresen odnos vlade do zdravstva.  Za nas to niso pogajanja, ampak zgolj zavlačevanje. Vlada s svojim nastopanjem želi zgolj izsiliti pogoje, ki jih je sprejela z drugimi sindikati. Jasno je tudi, da vlada ne želi posebnega plačnega stebra za zdravnike."

Strategija vlade je izčrpavanje in prelaganje krivde na zdravnike, še pojasnjujejo v Fidesu. Glavni stavkovni odbora je tako stavkajoče zdravnike pozval, da se stavkajoči v okviru zaostrovanja stavke zgolj dosledno držijo stavkovnega minimuma delovnih procesov, ki je javno znan in ne pozabijo na uveljavljanje pravic iz dela, kot so na primer strokovna priprava na delo, koriščenje odmora za malico, počitek po dežurstvu, ki jih zato, da programi tečejo, marsikdaj ni mogoče koristiti. 

Najdaljša zdravniška stavka do zdaj je bila aprila leta 1996 in je trajala od 21. marca do 12. aprila. Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki vstopa v osmi teden , se po dolžini že uvršča med najdaljše stavke v zgodovini. Leta 1996 je stavka trajala 22 dni, leta 2002 16 dni, leta 2016 je trajala stavka od 8.11 do 22.11.20216, to je 14 dni, aktualna stavka se je začela 15. in bo trajala vse do preklica. 


Poudarjajo še, da si želijo, da se v Sloveniji ohrani javno zdravstvo. "Želimo, da pri zdravniku vsak bolnik pride na vrsto v doglednem času. To pa je možno le s temeljito reformo in reorganizacijo dela. Obenem poudarjamo, da je nujna ureditev boljših pogojev tudi za medicinske sestre in ostale zdravstvene delavce. Prizadevamo si za vzpostavitev ločenega zdravstvenega stebra, ki bo uredil razmere in ustrezno nagradil prav vse zaposlene v zdravstvu. Do pogajanj o višini plač katerega koli zdravnika še sploh nismo prišli. To  bo stvar pogajanj, ko bo vlada uresničila najprej, kar je že podpisala."