V predlagani razvrstitvi plačnih razredov, o kateri se v okviru pogajanj o plačah v javnem sektorju dogovarjajo za steber zdravstva, so po mnenju zdravniškega sindikata Fides nesorazmerja. Fides, ki v omenjenih stebrnih pogajanjih ne sodeluje, sicer še naprej vodi stavko in se z vladno stranjo ločeno sestaja na stavkovnih pogajanjih.
Na dan prišle tudi nove teme, s katerimi so pogovore razširili
Kot je v izjavi za medije dejal predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Damjan Polh, je vlada z novelo zakona o zdravniški službi stavko praktično prepovedala, formalno pa jo vodijo zato, da se lahko z vladno stranjo sestajajo. "Sestajali smo se redno, z rahlim premorom v poletnih mesecih," je pojasnil Polh.
Ob tem je navedel, da so se najprej ukvarjali s stavkovnimi zahtevami, ki so jih poskušali razrešiti tudi z mediacijo. Nato so po njegovih besedah na dan prišle tudi nove teme, s katerimi so pogovore razširili. "Predvidevalo se je, da bo zdravstveni steber vseboval tudi tako imenovano variabilno nagrajevanje. Tam smo prišli do pomembnih zaključkov, ki bi bili uporabni. A zaenkrat, kot kaže, bo imel zdravstveni steber samo naslov brez vsebine, plačne razrede bomo povzeli po enotni plačni lestvici in to nas žalosti. Mislim, da zadeve niso šle v pravo smer in bomo vztrajali še naprej, da bomo skušali javnost prepričati v naše dobre, iskrene namene, da se borimo za stabilen javni zdravstveni sistem," je dodal.
V Fidesu so namreč kritični do zametkov predloga novega plačnega sistema, saj menijo, da so na centralnih pa tudi stebrnih pogajanjih ustvarili mnoga nesorazmerja. Tako je sindikat, ki je stavko začel 15. januarja, vladi v drugi polovici avgusta poslal razširitev stavkovnih zahtev. Med drugim so predlagali, da bi po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še dodaten dvig, za Fides bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov. Vlada je ta teden sprejela izhodišča za pogajanja glede teh zahtev ter sindikat znova povabila k dialogu in ga pozvala, da v interesu pacientov stavko prekliče.
Kot je danes poudaril Polh, so želeli z razširjenimi stavkovnimi zahtevami vlado opozoriti ravno na anomalije oziroma nesorazmerja, ki so se pojavila v predlogu plačne lestvice za zdravstveni steber. "Menimo, da je to vse skupaj nekako prek palca, ni preštudirano, ker ni bila upoštevana metodologija za razvrstitev plačnih razredov. Tu so poklici s krajšo študijsko dobo, z različnimi odgovornostmi nekako na kupu," je ocenil. Po Polhovih opozorili so v predlogu zanemarili spodnji del lestvice, kjer so denimo "srednje medicinske sestre v skupinah z drugimi poklici, ki niso na isti strokovni ravni in isti odgovorni ravni".
Predlog novele strel v prazno
V Fidesu so kritični tudi do predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi. Kljub drugačnim obljubam pri pripravi novele po Polhovih besedah niso sodelovali. "Dobili smo jo takrat, ko je prišla v javno razpravo. Vidimo veliko pomanjkljivosti, vidimo poti, ki ne gredo v pravo smer, smatramo, da bo javni zdravstveni sistem s to novelo še bolj trpel, dostopnost bo slabša," je dejal predsednik sindikata. Predlog novele je označil kot strel v prazno.
Po besedah člana predsedstva Fidesa Bojana Kostića bo predlagani zakon pospešil odhode zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz javnega zdravstvenega sistema. "Model, da nekoga prisilite, da nekaj dela za neko ceno, s katero se on pač ne strinja, ni način, kako bomo reševali javni zdravstveni sistem," je dejal. Opozoril je tudi, da se lahko zgodi, da se nekatere panoge v celoti preselijo v zasebni sektor. Po njegovih besedah gre predvsem za panoge, ki so že zdaj deljene med javnim in zasebnim sektorjem, kot so maksilofacialna kirurgija, radiologija, oftalmologija in dermatovenerologija.
Razmejitev, ki jo poskušajo s to novelo narediti, bo po njegovih ocenah šla v napačno smer, v "balkanizacijo zdravstvenega sistema" saj se lahko zgodi, da bolniki ne bodo dobili nekaterih storitev. Glede na to, da en člen predlagane novela predvideva, da bi država lahko omejila ceno storitve v zasebnem sektorju, če bi neka panoga "odšla v čisto zasebništvo", se tudi vlada tega zaveda, je še dodal Kostić.
Novela med drugim predvideva, da bi morali vsi zaposleni v javni mreži, torej tudi pri koncesionarjih, opravljati naloge dežurne službe, kar je Kostić označil kot uvajanje prisilnega izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Poudaril je, da bi moralo biti plačilo za to delo konkurenčno, saj gre za delo v izrazito neugodnem času, še poroča STA.
