Ko so pred točno enim tednom poslanci potrdili novelo Zakona o urejanju trga dela, so novopečenim domačim brezposelnim v Sloveniji od 1. januarja 2026 podvojili višino nadomestila za brezposelnost (iz maksimalnih 892,50 evra bruto na približno maksimalnih 1660 evrov bruto). A hkrati so odpravili višji znesek nadomestila za brezposelnost za delavce migrante, ki so imeli doslej pravico do maksimalnih 1785 evrov. Delavci migranti so nemudoma udarili nazaj; v samo dveh dneh so zbrali 12.233 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Za slednjega bodo zdaj potrebovali 40.000 overjenih podpisov, že 5000 overjenih podpisov pa bi lahko zadostovalo, da si nekdanje pravice priborijo nazaj.

Avstrija plača, Slovenijo moti

Spomnimo: leta 2021 so delavci migranti v istem zakonu dobili možnost nadomestila za brezposelnost v višini 1785 evrov. Razloga sta dva. Prvič, ker denimo delavci v Avstriji (za katere zakon v največji meri velja) za zavarovanje za primer brezposelnosti odštejejo tri odstotke bruto plače, delavci v Sloveniji pa 0,2 odstotka. In, drugič, kar je še pomembneje: ker znesek nadomestila za brezposelnost delavcem migrantom prve tri oziroma pet mesecev - odvisno od dobe upravičenosti - povrne država zadnje zaposlitve (v večini primerov torej Avstrija). Slovenski proračun tako ni dodatno obremenjen.

Evropska direktiva neustavna?

Leta 2021 je bila dopolnitev zakona iz omenjenih razlogov, pa tudi zaradi evropske direktive o koordinaciji sistemov socialne varnosti, kateri med drugim določa, da se socialne pravice, pridobljene v katerikoli državi EU, med prehodom v drugo državo prenašajo, v državnem zboru večinsko sprejeta. Pred enim tednom pa umaknjena. Razlog? "Taka obravnava je neustavna," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija in ciljal na to, da morajo biti pravice - v tem primeru višina nadomestil za brezposelnost - delavcev v Sloveniji in delavcev migrantov izenačene. 

V nevarnosti tudi povišanje za domače delavce

V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) so odločitev sprejeli z ogorčenjem. A niso stali križem rok; hitro so se organizirali z zbiranjem 2500 podpisov za naknadni zakonodajni referendum. "Žal nam je, da moramo z referendumom rušiti tudi dober, koristen del tega zakona, vendar je čas, da čezmejni delavci začnemo gledati predvsem na sebe. Amandma, ki ga je k zakonu podala stranka SD, bi ohranil povišanje nadomestil za zaposlene v Sloveniji, znižanje za čezmejne delavce bi pa iz zakona izvzel. Vendar ostale stranke, ki so o amandmaju glasovale, niso bile za to. Nikakor ne morem razumeti, da se država odpoveduje denarju iz tujine samo zato, da čezmejni delavec ne bi dobil tistega, kar mu pripada. Od denarja, ki pride iz tujine, se namreč plačajo tudi prispevki in davki, kar predstavlja za državo čisti dobiček, brezposelna oseba pa dobi več," je odločitev o zbiranju podpisov obelodanil predsednik SDMS Mario Fekonja.

[[image_1_article_78547]]

V sindikatu so si zadali cilj, da bi zbrali 10.000 podpisov v roku enega tedna. No, njihovi člani so tokrat prekosili tudi najbolj optimistične scenarije. Pozno zvečer so v pisarni SDMS po samo dveh dneh prešteli 12.233 podpisov. "Največ podpisov smo prejeli iz Štajerske in Pomurske regije, kar ni presenetljivo, saj od tam prihaja največ čezmejnih delavcev. Zelo močno pa so nas podprli tudi prebivalci Koroške in Gorenjske," so sporočili iz SDMS.

“To ni le tehnični uspeh - to je zmaga ljudstva. V dveh dneh je več kot 12.000 ljudi jasno sporočilo: Ne bomo dovolili, da se pravice delavcev trgajo kot nepotrebni papir. Vsak podpis je glas za pravičnost, za enakopravnost in za prihodnost čezmejnih delavcev," sporoča Fekonja, ki bo zbrane podpise danes tudi uradno vložil v državni zbor.

Z vložitvijo podpisov v državni zbor se bo začel postopek za razpis zakonodajnega referenduma. Za razpis referenduma bo potrebno zbrati 40.000 overjenih podpisov. Kot napovedujejo, bodo v sindikatu hkrati zbirali tudi 5000 overjenih podpisov za predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela, s katerim bi izbrisani člen o čezmejnih delavcih v zakon vrnili.

Pozabljeni od države - dokler jih ta ne potrebuje

"Novi zakon znižuje nadomestila za brezposelnost čezmejnim delavcem, ki v tujini ostanejo brez zaposlitve. S tem Slovenija krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi zaposlitve, ne smejo izgubiti ob prehajanju med državami. To pomeni, da bi moral čezmejni delavec, ki v tujini izgubi službo, prejeti nadomestilo v enaki višini kot domači delavec v tujini. Namesto da bi Slovenija ohranila čist dobiček iz naslova prispevkov in davkov, se zdaj zavestno odpoveduje tem sredstvom - in to na škodo svojih državljanov," so prepričani v SDMS: "Ta referendum je več kot pravno vprašanje - je test demokracije, solidarnosti in spoštovanja do tistih, ki s svojim delom gradijo to državo ter vzdržujejo socialni mir v regijah, na katere je država že zdavnaj pozabila."