»Aplikacija Invazivke, ki deluje kot spletna in mobilna aplikacija, je ključno orodje v sistemu zgodnjega obveščanja (ZOHO) in hitrega odzivanja za tujerodne vrste. V Sloveniji so številne tujerodne vrste že zelo razširjene, s sistemom ZOHO pa želimo preprečiti širjenje in škodo novih tujerodnih vrst, ki so pri nas še redke ali jih sploh še ni. V sporočanje želimo vključiti tudi javnost, zato lahko podatek posreduje vsak registriran uporabnik,« pove Jana Kus Veenvliet.

Kot povedo, so aplikacijo razvili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki je tudi nosilec projekta LIFE ARTEMIS. Projekt financirajo Evropska unija iz finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana ter Javna agencija za raziskovalni dejavnost.

Vir: spletna stran Tujerodne vrste

Z aplikacijo našli skoraj 10 000 invazivk

Aplikacija ima okoli 150 uporabnikov, od teh približno polovica redno sporoča opažanja. V zbirki je prek 65 000 podatkov o tujerodnih vrstah. To vključuje tudi podatke iz drugih zbirk, predvsem veliko jih je iz evidenc Zavoda za gozdove. Z mobilno aplikacijo  je bilo zbranih več kot 9500 podatkov.

»V času uporabe aplikacije smo zabeležili že več novih tujerodnih vrst. Lansko leto je bila precej odmevna najdba azijske vzpenjavke kudzu. Najprej smo jo našli na eni lokaciji, po objavi v medijih pa sta nas dva občana obvestila, da vrsta uspeva tudi na drugi lokaciji,« pojasnijo.

Kuzdu je na ravni EU uvrščen med regulirane vrste in ga je potrebno odstraniti. Tako so ukrepi za izkoreninjenje stekli v nekaj mesecih in se še izvajajo.

Katere invazivke se najdejo?

»Letos smo prejeli dva podatka o orjaškem deženu. Šlo je le za posamezne rastline, ki so bile avgusta odstranjene,« o najpogostejših invazivnih vrstah, ki jih najdemo pri nas, spregovori Kus Veenvlietova.

Orjaški dežen, vir: Zavod Symbiosis

»Če opazite hrastovo čipkarko, vas prosimo, da opažanje sporočite v Invazivke,« poprosijo.

Med rastlinami so najpogostejše enoletna suholetnica, japonski dresnik, žlezava nedotika ter orjaška in kanadska zlata rozga, med glivami jesenov ožig. »Od žuželk je med najpogostejšimi platanova čipkarka ki jo sicer najdemo le na platanah, ki so pri nas gojena drevesa. Se pa k nam iz Hrvaške hitro širi tudi hrastova čipkarka, ki jo najdemo na hrastih,« pojasni Jana Kus Veenvliet.