V Sloveniji je v skladu z Zakonom o osnovni šoli obsega program osnovnošolskega izobraževanja obvezni in razširjeni program (14. člen ZOsn). V Zakonu o osnovni šoli (2006) so v razširjeni program vključeni tudi neobvezni izbirni predmeti. V razširjeni program je v skladu s predmetnikom OŠ umeščena tudi individualna in skupinska pomoč učencem. Razširjeni program zasledimo že v Zakonu o osnovni šoli 10 iz leta 1980, je zapisano v poročilu o uvajanju poskusa razširjenega programa v osnovnih šolah.
Glavni namen novega koncepta razširjenega programa je po mnenju ministrstva za šolstvo ustvariti povezanost med obveznim programom osnovne šole in razširjenimi vsebinami: »Želimo omogočiti interdisciplinarnost in povezavo posameznih področij in vsebin razširjenega programa, večjo fleksibilnost in avtonomijo šol pri ponudbi dejavnosti, hitrejše prilagajanje potrebam in interesom učencev, ustvarjanje pogojev za večjo vključenost in aktivnost učencev pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ter razvoj prečnih veščin učencev,« pojasnijo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Številne aktivnosti, ki se razlikujejo glede na zanimanje otrok
V kurikulumu je zapisano, da šola mora ponujati različne vsebine z vseh vsebinskih področij, kamor sodijo gibanje in zdravje; kultura in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Vsakemu področju je namenjena tretjina ur celotnega razširjenega programa. Šole nato same izbirajo dejavnosti, ki jih želijo ponuditi svojim učencem, saj se mnogi med seboj razlikujejo in na ta način šole odločajo, kaj bodo izvajali.
»Dosedanje izkušnje kažejo, da so najpogosteje izbrane dejavnosti iz sklopa samostojno in sodelovalno učenje. To ne preseneča, saj mora šola učencem zagotavljati možnosti odpravljanja vrzeli v znanju, za poglabljanje in nadgradnjo znanja, hitrejše napredovanje na področju učenja, pripravo na tekmovanja iz znanja idr. "Pogosto so izbrane tudi dejavnosti gibanja, varnosti in igre. Učenci se prav tako radi vključujejo v dejavnosti iz sklopa umetnost, kultura, dediščina, pripravljajo prireditve, recitale, javne nastope predstave, razstave in druge dejavnosti. Šole ponujajo učencem dejavnosti, ki jih krepijo v kulturi pogovora in v komunikaciji. Odločajo se tudi za prostovoljstvo, izbirajo dejavnosti s področja podjetnosti in vključevanje v aktivnosti, pomembne za njihovo okolje in skupnost. Potrebe in interesi učencev se lahko izrazijo tudi kasneje, zato šole (glede na svoje zmožnosti) omogočajo učencem vključitev v dejavnosti tudi med šolskim letom,« izbor najpogosteje izbranih vsebin s strani učencev pojasnijo na ministrstvu.
Pomemben vpliv na akademske dosežke
Številna vsebinska področja razširjenega programa predstavljajo spodbudno učno okolje za učence. »Z izborom in izvajanjem dejavnosti razširjenega programa učitelji ustvarjajo varno in spodbudno učno okolje tudi za učence s posebnimi potrebami, učence z učnimi težavami, z jezikovnimi ovirami in kulturnimi različnostmi ter za učence iz socialno in ekonomsko prikrajšanega okolja.« Razširjen program pa omogoča med drugim tudi razvijanje posebnih talentov in nadarjenosti učence, kjer se spodbujajo različne pismenosti.
Šole se še privajajo na dane novosti
Razširjeni program se bo postopoma uvedel na vseh osnovnih šolah do šolskega leta 2028/2029. V letošnjem letu se razširjeni program izvaja na 144 šolah, kjer ga izvajajo učitelji, zato so tudi sredstva za izvedbo zagotovljena.
Šole, ki so se letos poskusno vključile v izvajanje programa, navajajo, da »Je razširjeni program vsebinsko dobro zastavljen, bogat in dobro podprt. Odpira možnosti za pester, kakovosten in raznovrsten program, ki ga šole pripravljajo z veliko mero avtonomije. Šole sporočajo, da je zaradi oblikovanja dejavnosti razširjenega programa, interdisciplinarne in fleksibilne izvedbe, med učitelji veliko več sodelovanja. po oceni šol so v razširjeni program dobro umeščene igra in sprostitvene dejavnosti, dejavnosti učenje učenja se izvajajo povezano in so celo bolj obiskane, kadar se izvajajo znotraj enotnih terminov in kot individualno ali sodelovalno učenje, z individualnim pristopom k posameznemu učencu,« svoje podatke pojasnijo na ministrstvu.
Glavne izzive šole vidijo v usklajevanju organizacije dela za višje razrede, saj imajo zraven obveznih izbirnih predmetov ti učenci že tako zelo zapolnjene urnike. Prav tako je potrebno usklajevanje z voznimi redi prevoznikov ter nadomeščanjem odsotnih strokovnih delavcev. Prav tako na ministrstvu navajajo, da je eden izmed problemov, ki jih bo še potrebno razrešiti evidentiranje učencev.
Primerjava z drugimi državami
Če primerjamo slovenske razširjene vsebine z drugimi državami, vidimo, da tudi v nekaterih drugih evropskih državah izvajajo program izven urnika osnovnega pouka. Tak primer je Finska, kjer je njihov glavni cilj zadovoljevanje učenčevih potreb na temelju izkustvenega učenja, sodelovanja, doseganja uspehov in doživljanja zadovoljstva ob tem. Na Hrvaškem prav tako imajo razširjene vsebine. Izvajajo fakultativno poučevanje posameznih predmetov, številne module, dodatne in dopolnilne ure izobraževanja, številne projekte in ekskurzije. Učenci se v razširjene vsebine vključujejo prostovoljno.
