Ustavno sodišče je presodilo, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Po tej določbi je bil rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola (alkotestom) veljaven dokaz o alkoholiziranosti, če se je voznik z njim strinjal.

Sodišče je ugotovilo, da takšna ureditev posega v domnevo nedolžnosti in da posameznikova izjava o strinjanju z rezultatom ne more biti dokaz, ki bi prispeval k ugotavljanju prekrška. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu.

Voznikova izjava ni dovolj

Po dosedanji praksi je bil alkotest, ki ni merilna naprava, ampak le pripomoček za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola, dovolj za obsodbo, če se je voznik s pozitivnim rezultatom strinjal.

Če se z rezultatom ni strinjal, je moral slediti dodatni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Ustavno sodišče pa je zdaj ocenilo, da posameznik nima dovolj znanja in informacij, da bi lahko potrdil pravilnost rezultata alkotesta.

Alkotest ni zanesljiva naprava

Sodniki opozarjajo, da so indikatorji alkohola manj zanesljivi in lahko pokažejo lažno pozitivne ali negativne rezultate. Zato pozitiven rezultat sam po sebi ne zadostuje ustavnemu dokaznemu standardu, ki se zahteva za obsodbo za prekršek.

"Drugi odstavek 107. člena zakona – ki v primeru preizkušančevega strinjanja ne predvideva dodatnih zanesljivih preizkusov – posega v domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave," so zapisali ustavni sodniki.

Zakon ostaja v veljavi še leto dni

Sodišče določbe ni takoj razveljavilo, saj bi to pomenilo, da bi morali policisti vedno opraviti dodatni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Po mnenju sodišča trenutno niso zagotovljeni pogoji za učinkovito izvajanje takšne ureditve – med drugim primanjkuje prenosnih etilometrov in je organiziranost policije ter zdravstvenih ustanov pomanjkljiva.

Da ne bi prišlo do zmanjšanja nadzora nad alkoholiziranimi vozniki, je ustavno sodišče obstoječo ureditev začasno ohranilo v veljavi.

Ločeno mnenje sodnice Mežnar

Proti odločitvi je glasovala sodnica Špelca Mežnar, ki je opozorila, da je sistem alkotestov v uporabi že skoraj 30 let in predstavlja učinkovit nadzor nad alkoholiziranimi vozniki.

"Ne razumem, zakaj je ustavno sodišče čutilo potrebo po rušenju sistema, ki deluje," je zapisala v odklonilnem mnenju.
Po njenem mnenju voznik s podpisom zapisnika ne priznava točne koncentracije alkohola, temveč zgolj, da je pil alkohol in ga je bilo preveč za varno vožnjo.

Mežnarjeva je tudi opozorila, da bo morala država zdaj nabaviti dodatne etilometre in organizirati delo policije tako, da bo nadzor še vedno učinkovit.
"Težko si predstavljam, da bo tak način omogočal enako učinkovit nadzor nad alkoholiziranimi vozniki," je dodala.

Statistika in zaključek

Za ponazoritev je sodnica navedla, da so policisti v letu 2023 opravili 112 meritev z etilometri, medtem ko so samo v enem dnevu v Sevnici leta 2021 opravili 89 alkotestov.

Mežnarjeva je konec oktobra zaključila mandat ustavne sodnice, nadomestila pa jo je Nina Betetto.