Uroš Prikl je dolgoletni politični funkcionar in ekonomist iz Maribora, ki je v preteklosti zasedal več vodstvenih funkcij, trenutno je sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Že vrsto let se ukvarja s problematiko invalidov, kot državnozborski poslanec pa je med leti 2014 in 2018 razvijal idejo o ustanovitvi demografskega sklada, za katerega meni, da je danes nujno potreben. 

V mandatu 2014 - 2018 ni bilo politične volje 

"Rezervni demografski sklad je moja mantra oziroma neizsanjan sen. Ta ideja se žal v obdobju mojega poslanskega mandata 2014 - 2018, zaradi spleta okoliščin in pomanjkanja politične volje, ni uresničila. Takrat so bile pregledane pravne podlage, zakon je bil praktično pripravljen za vložitev v proceduro. Še vedno sem prepričan, da je demografski sklad še kako potreben, saj bi dolgoročno omogočal vzdržnost pokojninskega sistema in nemoteno izplačevanje dostojnih pokojnin," nam pove ob obisku na sedežu njegove stranke SD na Maistrovi ulici. 

Kako bi se sklad financiral?

Za kaj pravzaprav gre? Kot pojasnjuje sogovornik, je to finančna institucija - sklad, ki bi bil neodvisen, samostojen, suveren in nepolitiziran. Temeljil bi na preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad)  v tako imenovani rezervni demografski sklad. "Seveda pa to samo po sebi ne bi bilo dovolj. Vanj bi se moralo prenesti tudi določeno premoženje, ki je trenutno v lasti in upravljanju države, predvsem v upravljanju SDH-ja in ZPIZ-a. Prav tako sem prepričan, da je treba zagotoviti še druge, dolgoročno stabilne vire financiranja, kot so koncesnine in podobni prihodki, ter s tem premoženjem upravljati preudarno, racionalno in pošteno. Dodatni finančni vir bi bile tudi kupnine od prodaje nekaterih naložb države oziroma sklada. Iskreno povedano bi si želel, da bi teh prihodkov iz prodaje bilo čim manj, saj s prodajo premoženje izgubiš. Pomemben vir pa bi bile tudi dividende od premoženja, s katerim bi sklad upravljal."

"Moja iskrena želja je, da bi se s premoženjem rezervnega demografskega sklada upravljalo učinkovito, preudarno in ekonomično Bistveno bolje, kot se je v nekaterih primerih upravljalo z naložbami v tako imenovani slabi banki ali v določenih segmentih SDH. Želel bi si tudi, da bi bilo v skladu čim več pomembnih in strateških naložb ter čim manj zgolj portfeljskih."

Izključno za financiranje pokojnin 

Kolikšni bi bili donosi iz tega naslova, je v številkah zdaj težko reči, nadaljuje Prikl in doda, da bi si želel čim višje, pri čemer je pomembno, da je portfelj naložb zelo razpršen, kar pomeni večjo varnost. "Če govorimo o rezervnem demografskem skladu, je njegov namen izključno financiranje pokojnin. Gre za strogo namenski sklad. Pomembno pa je tudi, da bi bil predviden določen moratorij - približno 20 let akumulacije sredstev. Šele po tem obdobju bi sklad začel dejansko financirati obveznosti pokojninskega sistema."

"Delež starejšega prebivalstva se povečuje"

Kako pa Prikl odgovarja na kritike nekaterih, da bi šlo za politični projekt in bi posledično imela politika prevelik vpliv na upravljanje sklada.

"Nimajo prav. Demografska situacija v Sloveniji, in tudi širše, je takšna, da se delež starejšega prebivalstva povečuje. Za te ljudi je treba poskrbeti. Ljudje, ki so danes upokojeni, pokojnine ne prejemajo kot socialno pomoč, temveč kot zaslužen dohodek za njihovo dolgoletno in trdo delo ter prispevek družbi. Zato si zaslužijo dostojne pokojnine in sistem, ki bo dolgoročno vzdržen ter v katerega bodo verjele tudi mlajše generacije."

Sprostila bi se sredstva za druge pomembne namene

Če bi obstajala politična volja, bi lahko sklad vzpostavili razmeroma hitro po državnozborskih volitvah, je prepričan Prikl, zaživel pa bi, kot povedano, čez približno dvajset let.

"To bi pomenilo, da bi se zmanjšal pritisk na državni proračun, ki danes pomembno financira pokojninsko blagajno. S tem bi se sprostila sredstva za druge pomembne namene - za investicije, javno zdravstvo, javno šolstvo in tudi za razvoj mest, kot je na primer Maribor," razlaga Uroš Prikl in ob koncu doda: "Pogosto govorimo o skrbi za upokojence, tukaj pa imamo zelo konkreten projekt, ki bi imel dolgoročne pozitivne učinke za celotno družbo."