Ena od slovenskih bolnišnic od uvedbe razporejanja zaposlenih v zdravstveni negi s pomočjo umetne inteligence beleži manj bolniških odsotnosti, zaposleni pa so izkoristili več dopusta, je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Na ministrstvu so si zato zadali, da bi tak način razporejanja kadra postal obvezen.

Zdravniki se z razporejanjem niso strinjali

Kordež je na eni od okroglih miz v okviru Jesenskega posveta v zdravstvu ocenil, da v slovenskem zdravstvu problem ni le pridobiti kader, večji problem ga je zadržati. Zato je treba izboljšati delovne pogoje - odnose in obremenitve. Pri tem lahko pomaga tudi umetna inteligenca.

V eni od slovenskih bolnišnic so zaposlene v zdravstveni negi in druge zdravstvene sodelavce začeli razporejati z uporabo umetne inteligence. Zdravniki pa se z razporejanjem s pomočjo umetne inteligence niso strinjali.

V bolnišnici so po Kordeževih besedah po uvedbi sprememb beležili za dva odstotka manj dolgotrajnih bolniških odsotnosti, daljših od 30 dni, ter za 23 odstotkov manj bolniških odsotnosti, ki so trajale do 30 dni. Beležili so 71 odstotkov manj neenakomerno razporejenega delovnega časa, zaposleni pa so opravili 56 odstotkov manj nadur in izkoristili več dopusta. Bolnišnica je v letu dni prihranila 44.938 evrov.

Želijo, da bi tak način razporejanja kadra postal obvezen

Kot je pojasnil, so v bolnišnici pred uporabo novega sistema specialistično dejavnost zaradi pomanjkanja kadra opravljali samo štirikrat tedensko. Po uvedbi sistema umetne inteligence so imeli kadra še manj, a so vseeno lahko odprli dodatni oddelek.

Na ministrstvu so si zadali cilj, da bi tak način razporejanja kadra postal obvezen, je dejal državni sekretar.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je na okrogli mizi ob tem poudarila, da je težko določiti število zdravnikov, ki jih potrebuje zdravstveni sistem. "Dejstvo je, da se je povečalo število obravnav in starejših ljudi, ki imajo kronične bolezni dlje časa, tehnologija je obsežnejša in jo moramo ljudem kot zdravniki in drugi zdravstveni delavci nuditi," je poudarila.

Opozorila je, da bi bilo normiranje zdravniškega poklica izjemno nevarno, saj bi zlasti na sekundarni in terciarni ravni zdravstva zdravnike odvračalo od obravnave bolnikov z bolj zapletenimi zdravstvenimi stanji.

Načrtovan študij medicine na primorski univerzi drugačen od obstoječih

Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar je poudarila, da bo načrtovan študij medicine na primorski univerzi drugačen od obstoječih. Študij načrtujejo tako, da se bodo bodoči zdravniki že med študijem seznanili s širšim zdravstvenim sistemom v Evropi.

Študenti bodo imeli možnost med študijem pridobivati dodatna znanja za uporabo sodobnih tehnologij, kritično uporabo umetne inteligence. "Kar bo drugače kot v Ljubljani oziroma v Mariboru, je, da sodelujemo z vsemi zdravstvenimi zavodi v regiji," je poudarila.

STA