Do leta 2050 naj bi se delež delovno sposobnih prebivalcev zmanjšal na eno polovico vseh prebivalcev. Delež starejših od 65 let naj bi se podvojil, leta 2050 naj bi ti predstavljali 30 % vseh prebivalcev. OECD je v napovedi, ki smo jo lahko brali letos poleti, napovedal, da bodo do leta 2055 odhodki, ki so povezani s starejšimi, v Sloveniji narasli bolj kot v večini preostalih evropskih držav. Do takrat predvidevajo, da se bo primanjkljaj v pokojninskem sistemu potrojil.

Še nekaj podatkov: povprečna pokojnina znaša trenutno okoli 665 evrov, za 40 let dela je zagotovljena pokojnina 538 evrov. Najnižja izplačana pokojnina znaša 226 evrov, najvišja pa 2881 evrov. V zadnjih desetletjih se razlika med plačo in pokojnino pri nas povečuje. Leta 1992 je povprečna pokojnina znašala 78 % povprečne plače, leta 2018 pa le še 59 %. Za primerjavo – v Avstriji znaša povprečna pokojnina 89 % povprečne plače.

V službo tudi po upokojitvi

Upokojenci lahko delajo tudi še po odhodu v pokoj. Začasno ali občasno delo lahko opravljajo v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, neizkoriščenih ur iz posameznega koledarskega meseca pa ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Najvišji skupni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v letu 2020 ne sme presegati 7.562,47 evrov.

Zviševanje upokojitvene starosti?

Razmišljanje, da naj bi se upokojitvena starost zviševala v skladu s pričakovano življenjsko dobo, je prisotno že dalj časa, vendar zaenkrat ta ostaja nespremenjena, zviševanje naj namreč ne bi prineslo pozitivnih učinkov. Trenutna politika ne napoveduje zviševanja upokojitvene starosti na 67 let, kar je že bila številka, o kateri se je veliko govorilo. Zastavljeni cilji pač gredo bolj v smer povečevanja delovne aktivnosti tistih, ki so starejši od 55 let.

Želja ljudi v Sloveniji, da se takoj, ko je to mogoče, upokojijo, je velika. Tudi zaradi zahtevnih razmer na mnogih delovnih mestih in pomanjkanja prilagoditev delovnih mest starejšim. Tudi če to ni jabolko, v katerega bi delodajalci z užitkom zagrizli, pa je iz podatkov jasno, da bodo morali, pa ne samo delodajalci, tudi zaposleni in celotna družba, počasi razmišljati, da bo treba delovna mesta prilagajati ne samo novih delovnim procesom, ampak tudi starajočim se zaposlenim.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.