V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so ob napovedani redni uskladitvi pokojnin izrazili veliko zaskrbljenost, saj menijo, da zvišanje v višini 4,2 odstotka ne odraža dejanskih življenjskih razmer upokojencev. Od vlade pričakujejo pravičnejši način usklajevanja pokojnin ter dolgoročne sistemske ukrepe, ki bi zmanjšali tveganje revščine med starejšimi.

Rast stroškov je bila višja

Kot so zapisali, so se stroški hrane, energentov, bivanja in storitev v resnici zvišali precej bolj, kot kaže uradna uskladitev, zato številnim upokojencem ta ne prinaša izboljšanja življenjskega standarda, temveč nadaljnje zmanjševanje kupne moči. Po njihovem mnenju trenutni način usklajevanja ne sledi realnim izdatkom, s katerimi se vsakodnevno soočajo starejši.

V Zdusu so opozorili tudi na dodatne finančne obremenitve. Lani uvedeni prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka neto pokojnine so označili kot »novo dajatev neposredno iz žepa upokojencev«. Ob tem so spomnili, da še vedno ni bila odpravljena krivica zaradi neizplačanega enoodstotnega usklajevanja iz leta 2021. »To vprašanje presega zgolj finančni vidik, saj gre za spoštovanje pravne države, zaupanja ljudi v institucije in dostojanstva generacij, ki so desetletja ustvarjale družbeno blaginjo,« so poudarili.

Kaj pričakujejo od vlade?

Od vlade pričakujejo uskladitev pokojnin, ki bo temeljila na dejanski rasti življenjskih stroškov, takojšnjo rešitev vprašanja neizplačanega odstotka iz preteklih usklajevanj ter dolgoročne ukrepe za ohranjanje dostojanstva starejših.

Svet Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v torek sprejel sklep, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Pri izračunu so v enakem deležu upoštevali rast povprečne bruto plače in rast cen življenjskih potrebščin, kot to določa zadnja pokojninska reforma.

»Upokojenci nismo strošek države. Smo generacija, ki je državo gradila, in zato je pravično, da država to prepozna tudi v svojih odločitvah,« so zapisali in dodali, da sicer zagovarjajo dialog in medgeneracijsko solidarnost, vendar imajo občutek, da odločevalci njihovo pripravljenost na pogovor prepogosto razumejo kot šibkost. Po njihovih besedah potrpežljivost upokojencev ni neomejena, njihov glas pa ostaja pomemben del družbe.