Prve študente nameravajo po besedah prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost te univerze Deana Korošaka vpisati v študijskem letu 2027/2028. "Do takrat moramo akreditirati program, radi bi, da je v angleščini," je povedal za STA.

Študijski program pripravljajo v sodelovanju z inštitutom za jedrsko energijo v Parizu. "V Franciji je to, glede na to, koliko ima nukleark, zelo močna industrija in zelo dosti je seveda tudi izobraževanja, vzgajanja kadrov, pri čemer smo v Sloveniji popolnoma zaspali," je dejal Korošak.

Večina delavcev na tem področju tik pred pokojem 

Ko je prišla jedrska energija na slab glas, se je v Sloveniji po njegovih besedah ustavilo tudi izobraževanje na tem področju, z nastopom energijske krize pa to področje znova prihaja v ospredje. "Večina ljudi, ki zdaj dela na tem področju, je tik pred odhodom v pokoj, zato bomo imeli velik kadrovski problem," meni.

Po njegovih besedah je študij tudi priložnost, da se izkoristi še obstoječe slovensko znanje na tem področju. "Od leta 1975, ko se je začel jedrski program v Sloveniji, je 50 let, kar pomeni 50 let nabiranja znanja in izkušenj. Tega je ogromno, tudi na primer glede zagotavljanja varnosti, saj je jedrska industrija, če se lahko tako izrazim, usekana na varnost. Marsikaj bi se lahko naučili od te industrije na drugih področjih, na primer, kako je bolje voditi določene stvari, ne samo učinkovito, ampak tudi varno in smiselno," je dejal.

Zadnji čas za ukrepanje

"Tega znanja je v Sloveniji še vedno dosti in zadnji čas je, da ukrepamo, če ga želimo ohraniti in morda biti središče odličnega usposabljanja, tudi če nimamo novih jedrskih objektov," meni prorektor. Spomnil je, da druge države še vedno gradijo nove jedrske objekte in bodo zagotovo potrebovale usposobljene kadre.

Pri snovanju študijskega programa pomaga tudi Institut Jožef Stefan, s katerim si skupaj prizadevajo, da bi lahko študij potekal v angleškem jeziku. Gre namreč za strokovno področje, ki je močno vezano na mednarodni prostor. "Zakaj bi študirali v slovenščini, če nikoli ne bodo delali profesionalno v slovenskem jeziku," je izpostavil prorektor.

Najprej nameravajo akreditirati in razpisati dodiplomski univerzitetni program, hkrati pa pripraviti tudi magistrskega. Namenjen bo tako slovenskim kot tujim študentom, izvajal pa se bo na fakulteti za energetiko, ki ima sedež v Krškem.

STA