Letošnja letina žit v Sloveniji je po oceni kmeta in podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije Ferija Kučana izjemno slaba, predvsem zaradi vremena. Pogoste in dolgotrajne padavine med majem in junijem so negativno vplivale na rast žit, iz zemlje so izprale hranila ter povzročile bolezni, je povedal za STA. Kmete skrbijo tudi razmere na trgu.

Spomladanska moča naredila veliko škode

Po Kučanovih besedah se je letos vegetacija zaradi vremenskih razmer močno podaljšala, rastline so se razvijale neenakomerno. To pa je vplivalo na zmanjšanje pridelka. "Pričakovani pridelki so bili na nekaterih območjih zelo nizki, na težjih tleh je kvaliteta pridelka padla celo na raven krmne pšenice," je dejal.

Podobno oceno je podal tudi kmet in predsednik soboške enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic. "Pridelki in njihova kakovost so na določenih zemljiščih bistveno pod povprečjem, predvsem na težjih tleh, kjer je spomladanska moča naredila veliko škode," je Meolic dejal za STA. Dodal je, da so pridelki na srednje težkih tleh sicer povprečni, vendar daleč od želenih rezultatov.

Nizke cene in visoka izguba

Letošnja letina žit je po mnenju obeh sogovornikov veliko razočaranje med slovenske kmete, ki se soočajo z izzivi tako zaradi naravnih nesreč kot tudi zaradi nestabilnih tržnih razmer. Kot sta opozorila Kučan in Meolic, slovenski pridelovalci niso uspeli doseči zadovoljivih cen za svoje pridelke, predvsem zaradi nizke cene ukrajinske pšenice ter ponudbe iz sosednjih držav. Po Kučanovih ocenah to ogroža prihodnost slovenskega poljedelstva in prehranske varnosti, saj kmetje zaradi nizkih cen in visokih izgub razmišljajo o opuščanju pridelave pšenice.

Po podatkih specialista za poljedelstvo na soboškem Kmetijsko gozdarskem zavodu Boštjana Ferenčaka je bilo leta 2023 v Sloveniji skupaj požetih 56.406 hektarjev žit, letos pa so površine nekoliko manjše, saj je bilo požetih 55.104 hektarjev površin. Od tega so lani kmetje pšenico poželi z 28.171, letos pa s 27.641 hektarjev. Drugo najbolj pogosto sejano žito je ječmen, ki so ga lani želi na 21.745 hektarjih, letos pa na 20.761 hektarjih. Z manjših površin so želi še tritikalo, rž in oves ter druga manj znana žita.

Kmetje so večino žita po Ferenčakovih besedah prodali ob žetvi, sicer pa podatki slovenskega Statističnega urada o količini požete pšenice kažejo, da so lani skupno poželi 144.347 ton pšenice, ječmena pa 100.967 ton. Za letos teh podatkov še ni.

Vsako leto nižji delež zaradi nizkih cen

Meolic je opozoril, da se delež pšenice vsako leto zmanjšuje zaradi nizkih cen, kar bi lahko privedlo do resnih posledic za samooskrbo s krušno pšenico v Sloveniji. Če država ne bo ukrepala in kmetom zagotovila ustreznih pogojev, bomo priča nadaljnjemu upadanju pridelave, kar bo imelo dolgoročne posledice za oskrbo s slovensko pšenico, je opozoril. Potrošniki se morajo vprašati, "ali želimo ohraniti samooskrbo s pšenico in slovensko zdravo hrano", je še dejal.

V Sloveniji kmetje po njegovih besedah uporabljajo minimalno količino fitofarmacevtskih sredstev, ki so moderna in najmanj škodljiva. "V državah izven Unije, kot je recimo Ukrajina, pa uporabljajo sredstva, ki so pri nas prepovedana že desetletja," je še opozoril Meolic.

Tudi Kučan je izrazil skrb glede prihodnosti slovenskih kmetov, predvsem mlajših generacij, ki v trenutnih razmerah težko zagotavljajo ekonomsko stabilnost svojih kmetij. Sindikat kmetov Slovenije zato poziva državo, naj zagotovi minimalno ceno pšenice, ki bi omogočila kmetom dostojen dohodek. "Če država ne bo ukrepala, bomo priča nadaljnjemu upadanju pridelave in s tem ogrožanju prehranske varnosti v Sloveniji," je opozoril.

STA