Jasna Vončina je bila med najbolj zaslužnimi za razvoj in zagon programa presaditev notranjih organov v Sloveniji, poroča spletno Delo.

Kot navajajo na spletni strani Slovenija-transplant, imata največ zaslug za vzpostavitev samostojne koordinacijske institucije Slovenija-transplant, oblikovanje nacionalne mreže donorskih bolnišnic ter povezavo z mednarodno neprofitno fundacijo Eurotransplant anesteziologinja Jasna Vončina in biologinja ter imunologinja Mateja Bohinjec.

Začetki programa presaditev organov

Po poročanju Dela je Vončina velik del svoje poklicne poti posvetila vzpostavljanju sistema za presaditve organov po smrti darovalca, s čimer je rešila številna življenja. Program darovanja organov umrlih darovalcev je začela razvijati že leta 1986, z visoko strokovnostjo in predanostjo. Njeno delo je omogočilo, da je bila leta 1990 v Sloveniji izvedena prva presaditev srca.

S transplantacijsko dejavnostjo se je prvič srečala leta 1968 v Londonu, kjer je med specializacijo iz anesteziologije sodelovala pri presaditvi ledvice živega darovalca. Le dve leti pozneje je že sodelovala pri prvi tovrstni presaditvi v Sloveniji.

Ker je ocenila, da se mora v celoti posvetiti koordinaciji in organizaciji transplantacijske dejavnosti, se je konec leta 1992 upokojila. A tudi po tem je ostala dejavna – kot prostovoljka je več let sodelovala pri postavitvi nacionalne donorske mreže in ustanovitvi Slovenija-transplanta.

Priznanje za življenjsko delo

Za svoje zasluge pri razvoju transplantacijskega sistema in mednarodnem sodelovanju pri izmenjavi organov je leta 2009 prejela odlikovanje red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik republike.