V 95. letu starosti je umrl Andrej Marinc, nekdanji predsednik slovenskega izvršnega sveta. Veljal je za enega osrednjih akterjev slovenske politike sedemdesetih in osemdesetih let. Po prisilnem odstopu Staneta Kavčiča je med letoma 1972 in 1978 vodil vlado takratne socialistične republike. Leta 1990 se je dokončno umaknil iz političnega življenja.

Prvi predsednik vlade, ki ni pripadal partizanski generaciji

Rodil se je leta 1930 v Celju, že kot mladenič pa je vstopil v politiko, saj se je leta 1947 pridružil Komunistični partiji Slovenije, pozneje Zvezi komunistov Slovenije (ZKS). Od leta 1968 je bil sekretar Centralnega komiteja ZKS, jeseni 1972 pa je prevzel vodenje izvršnega sveta Skupščine SRS, kjer je nasledil Kavčiča. To funkcijo je opravljal do maja 1978.

[[image_1_article_80693]]

Kot navaja Delo, je bil Marinc prvi predsednik vlade, ki ni pripadal partizanski generaciji. Čeprav se je od njega pričakovalo, da bo ustavil procese politične liberalizacije, se je v zgodovino zapisal kot zagovornik tehnološkega napredka.

"Dve leti zatem, ko je prevzel funkcijo, je namreč Josip Broz Tito v Krškem zabetoniral temeljni kamen za postavitev jedrske elektrarne. S krško jedrsko elektrarno se je Slovenija strateško naslonila na ameriško tehnologijo in modernizirala energetski sistem, ki je v sedemdesetih letih zaradi redukcij elektrike pogosto klecnil," je spomnilo Delo.

Nasledil ga je Milan Kučan

Po letu 1978 je Marinc odšel v Beograd, kjer je najprej zasedal mesto podpredsednika zvezne vlade, nato pa do leta 1982 deloval kot član predsedstva zvezne partije. Med letoma 1982 in 1986 je bil predsednik CK ZKS, nasledil ga je Milan Kučan. Do leta 1990 je bil še član predsedstva SRS, nakar se je dokončno poslovil iz politike.

Veliki slovenski biografski leksikon Osebnosti ga opisuje kot lojalista glede vloge Zveze komunistov in Jugoslavije, zato je bil v letih preloma ob začetku devetdesetih sprva zadržan do novih političnih smernic.

Ob bledenju njegovega vpliva v drugi polovici osemdesetih se je posvetil tudi športu, med drugim je vodil organizacijski odbor za tekmovanja v smučarskih skokih in poletih v Planici.