Struna je leta 2011 na 14. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture. Struni je žirija Badjurovo nagrado za življenjsko delo podelila za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih.
V utemeljitvi Badjurove nagrade je predsednica komisija Maja Weiss med drugim zapisala, da je Struna vse svoje življenje posvetil filmu, začetek njegove profesionalne filmske poti pa sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije - nanjo je namreč stopil že leta 1948.
Podpisal se je pod 39 domačih celovečernih igranih filmov
"Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Osebno se je podpisal pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov," je še zapisala.
Struna je ob nagradi v pogovoru za STA povedal, da oceno filma podajo gledalci, ko gledajo film in večinoma vidijo le režiserja, vsa ostala filmska ekipa je pogosto nevidna, vendar je nujno potrebna. "V tem vidim tudi velik pomen nagrade, ki sem jo prejel. Podelili so jo ne-režiserju, ne-umetniku. Menim, da je sporočilo Badjurove nagrade, da so okoli režiserja še ostali, zelo pomembni faktorji, ki ustvarjajo film," je povedal.
Film je opisal kot "magijo, ki te zajame"
"Ko sem šel čez vse svoje filmsko življenje, sem ugotovil, da si zelo ponosen na nekaj, kar si soustvaril skupaj s celotno ekipo, ki stoji za teboj in s teboj," je tedaj še povedal Struna.
Režiser Slavko Hren je leta 2010 posnel dokumentarni portret Starosta slovenskega Hollywooda - filmar Ljubo Struna in v njem predstavil številne slovenske režiserje, s katerimi je Struna sodeloval: Františka Čapa, Mirka Groblerja, Igorja Pretnarja, Matjaža Klopčiča, Jožeta Galeta, Jožeta Babiča, Dušana Povha, Franceta Kosmača, Francija Slaka, Franceta Štiglica, Jožeta Pogačnika in druge. Ob tem je v knjižici, ki je izšla ob podelitvi Badjurove nagrade, zapisal: "Takrat sem ga najbolj spoznal in uvidel, zakaj ga drugi režiserji znova zvabijo v svojo ekipo. Ker je filmar! Zaljubljen v film, kakršnih je bilo in je malo v zgodovini slovenskega filma."
"Ljubo je vsako prepreko odstranil mirno, ljubeznivo in z nasmehom"
Kot direktor filma in vodja snemanja je od leta 1955 do leta 1992 sodeloval pri tujih celovečernih filmih - nemških, avstrijskih in italijanskih, ki so jih režirala nekatera znana imena, kot sta Gillo Pontecorvo in Wolfgang Petersen. Producentka Dunja Klemenc (1943-2023), ki je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejela leta 2015, je Struno spoznala na snemanju filma Eva (1983), kjer je bila njegova pomočnica.
"Delo z njim je bilo zares ena sama velika radost, kajti redki so ljudje, ki nikoli ne povzdignejo glasu, predvsem kadar nastanejo problemi, in teh na Evi ni manjkalo. Ljubo je vsako prepreko odstranil mirno, ljubeznivo in z nasmehom," so pri SFC njene besede navedli v sporočilu za javnost.
STA
