4. julija se je na prvi, deloma zaprti seji sestala preiskovalna komisija DZ o odvzemih mladoletnih oseb oziroma o tako imenovanih ukradenih otrocih, do česar naj bi v porodnišnicah na območju Slovenije prihajalo med letoma 1965 in 1991. Zahtevo za preiskavo sta vložili opozicijski SDS in NSi, podprli so jo tudi v koalicijski SD, v Svobodi in Levici pa so odreditvi preiskave nasprotovali.
Porodnišnice bodo zaprosili za podatke
Predsednica komisije Alenka Jeraj je po seji povedala, da bodo porodnišnice prosili za podatke o rojstvih in smrtih novorojenčkov od leta 1965 naprej, prav tako za podatke o vzrokih smrti. Predsednica društva Izgubljeni otroci Slovenije Simona Š. Kalanj je postala strokovna sodelavka komisije. Ob tem so poslanske skupine pozvali, da predlagajo strokovne sodelavce iz svojih poslanskih skupin za pomoč poslancem teh poslanskih skupin, je še dejala Alenka Jeraj.
Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oz. naj bi vsebovala vrsto nedoslednosti, je, kot poroča STA, ob predstavitvi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave na seji DZ konec maja dejal Andrej Hoivik iz SDS.
Pretresljivo zgodbo o domnevno ukradeni hčerki Simoni sta za naš medij delila zakonca Bračko iz Lenarta.
Parlamentarna preiskava naj bi ugotovila, ali so nosilci javnih funkcij ali funkcij javnega sektorja morda kakor koli vplivali na omenjena dejanja. Prav tako naj bi ugotovila, čigavi interesi so pripeljali do tega, da naj bi prišlo do kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe. Ugotovili naj bi še povezave med posameznimi nosilci javnih funkcij in njihovo morebitno vpletenost v omenjene primere, pa tudi, ali in zakaj naj bi ti dopustili tovrstne primere in v čigavem interesu, je še povedal Hoivik.
"Staršem pomagamo tako, da jih usmerimo in skupaj z njimi pridobimo dokumentacijo"
Simona Š. Kalanj, predsednica društva Izgubljeni otroci Slovenije, nam je povedala, da ima do tega trenutka pooblastila več kot sto staršev in sorojencev, ki sumijo, da njihov otrok ob rojstvu ni umrl, kot so jim povedali v porodnišnici, pač pa so ga dali v posvojitev. "Staršem pomagamo tako, da jih usmerimo in skupaj z njimi pridobimo dokumentacijo. V društvu imamo tudi socialno delavko, ki staršem, če se le odločijo, nudi strokovno pomoč. Primeri se ne rešujejo skozi noč, ker so sledi dobro prikrite," je dejala in dodala, da starši zelo trpijo, saj dogodek iz porodnišnice dnevno podoživljajo.
"Boli jih dejstvo, da ne vedo, kaj se je zares zgodilo z njihovim otrokom, bolijo pa jih tudi navedbe, da so dobili finančno pomoč za DNK preiskave in ostalo pomoč s strani vlade."
Po podatkih analize, ki so jo opravili v Srbiji, kjer je bilo prodanih največ otrok, naj bi na območju nekdanje Jugoslavije izginilo okoli 20 tisoč novorojenčkov, v Sloveniji naj bi bilo prodanih od petsto do tisoč otrok. Veliko teh otrok je končalo tudi v tujini, na zahodu, celo v Avstraliji. Šlo naj bi za dobro organizirano mrežo, v katero so bili vpleteni zdravniki, babice, medicinske sestre, matičarji, socialni delavci, odvetniki in še bi lahko naštevali.
Cena za novorojenčka je bila od 30 do 50 tisoč nemških mark
Po pojasnilih Simone Š. Kalanj je znesek za prodanega otroka znašal od 30 do 50 tisoč tedanjih nemških mark, danar pa so si med seboj razdelili akterji trgovine z otroki. Na vprašanje, katera zgodba jo je najbolj pretresla, je sogovornica odgovorila: "Najbolj me je pretresla zgodba mame iz Maribora, ki išče tri otroke."
