Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje SFRJ in vložena koalicijska dopolnila ne določajo, da se bodo morali učitelji učiti jezikov teh pripadnikov, je na seji DZ danes dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Predlog predvideva nadaljevanje obstoječe prakse, je zatrdil.
Obvezen tečaj albanskega jezika?
Tako je odgovoril na poslansko vprašanje Ive Dimic iz NSi, ki je slišala informacije, da bodo morale vzgojiteljice v določenem delu države prihodnji teden začeti obvezen tečaj albanskega jezika.
Minister je najprej pojasnil, da veljavni zakon o osnovni šoli določa, da šole za otroke, ki prebivajo v Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenščina, v sodelovanju z državami izvora že vrsto let lahko organizirajo dopolnilni pouk njihovega maternega jezika. Kot je dejal, se financiranje izvaja na podlagi dolgoletne prakse, po kateri se pred začetkom vsakega novega šolskega leta objavi javni razpis.
V nadaljevanju pa je spomnil, da je k predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje SFRJ k členu, ki govori o nalogah ministrstva za vzgojo in izobraževanje, vloženo koalicijsko dopolnilo. Usklajeno je tudi z ministrstvom. Ministrstvo glede na dopolnilo spodbuja učenje maternega jezika in kulture za omenjene otroke in ozavešča o možnostih tega učenja. Prav tako ministrstvo spodbuja sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju njihovega maternega jezika in kulture, navaja dopolnilo.
Dopolnilo tako po njegovih besedah povzema, kar šole že vrsto let redno izvajajo že po obstoječi zakonodaji. Če bo dopolnilo sprejeto s predlagano vsebino, ne bo niti finančnih niti organizacijskih posledic za vzgojno-izobraževalni sistem, je zagotovil.
Ne gre za to, da bi se naši učitelji učili drugih jezikov
"Pri predlogu zagotovo ne gre za to, da bi se naši učitelji učili drugih jezikov in potem v tem jeziku izvajali dopolnilni pouk," je zatrdil. Dopolnilni pouk se po njegovem pojasnilu izvaja v sodelovanju z državami izvora otrok, ki pridejo v našo državo. V okviru razširjenega programa pa so različni tuji jeziki, med njimi tudi trije, ki jih govorijo pripadniki narodnih skupnostih narodov nekdanje Jugoslavije, in sicer hrvaščina, makedonščina in srbščina, je povedal.
Kot je dodal, se kot drugi ali tretji tuji jezik v tekočem šolskem letu med temi tremi jeziki izvaja samo hrvaščina, in to samo na treh osnovnih šolah. Pri predlaganem zakonu gre torej po njegovem pojasnilu za nadaljevanje prakse, ki že obstaja.
STA
