Ena izmed rešitev za pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja, je vključevanje strokovnjakov iz tujine. A koliko jih dejansko dela v slovenskih ambulantah družinske medicine in kako se vključujejo v naš sistem?
31 tujih zdravnikov v petih letih
Po podatkih Ministrstva za zdravje je bilo v zadnjih petih letih v register vpisanih kar 31 tujih zdravnikov, ki že imajo priznano specializacijo iz družinske medicine. Koliko jih je dejansko zaposlenih v slovenskih zdravstvenih domovih, pa ne vedo, saj zdravnike zaposlujejo sami izvajalci, največkrat občinski zdravstveni domovi. Največ jih je bilo v letu 2020, ko je bilo v register vpisanih kar šest tujih zdravnikov. Ti so se vključili v zdravstvene domove po vsej državi, od Ljubljane in Kranja do Celja, Nove Gorice, Raven na Koroškem in Kopra.
Kot pojasnjujejo na Zdravniški zbornici, se tujci na specializacijo iz družinske medicine prijavljajo iz različnih ozadij. Nekateri v Sloveniji opravijo celotno pripravništvo in strokovni izpit, drugi le deloma. Tisti, ki že imajo končano specializacijo iz tujine, pa morajo pridobiti priznanje poklicne kvalifikacije pri Ministrstvu za zdravje, nato pa jim zbornica lahko izda licenco za delo.
Kako je z jezikom?
Vsi zdravniki, ki so v stiku z bolniki morajo imeti znanje slovenskega jezika na ravni C1 za govor in B2 za pisanje, določa Zakon o zdravniški službi. To znanje morajo dokazati s posebnim strokovnim izpitom iz slovenščine, ki ga organizira Zdravniška zbornica v sodelovanju z univerzami. Zanimivo pa je, da obstajajo tudi izjeme, tako imenovani 'vabljeni zdravniki', ki lahko v Sloveniji delajo začasno (do enega leta, z možnostjo podaljšanja), če so posebej povabljeni za nujno potrebna delovna mesta.
Ti zdravniki sicer ne potrebujejo znanja slovenskega jezika, vendar mora ustanova, v kateri so zaposleni, zagotoviti tolmačenje in vodenje dokumentacije v slovenščini.
Integracija zdravnikov ostaja odgovornost izvajalcev
Kako poteka vsakdanje vključevanje tujih zdravnikov v delovno okolje, tako kulturno kot jezikovno, je, po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije, v veliki meri prepuščeno posameznim zdravstvenim domovom.
